Sončna elektrarna Prapretno bo proizvedla približno 3,36 milijona kilovatnih ur električne energije, kar zadostuje za letne potrebe po električni energiji približno 800 povprečnih slovenskih gospodinjstev. Po besedah vodje projekta Nenada Trkulje gre za prvo sončno elektrarno v Sloveniji z močjo, večjo od enega megavata.

Postopek pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja je bil končan v maju, začetek obratovanja in s tem prva proizvodnja električne energije pa sta predvidena še letos, so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).

Gradnja elektrarne na lokaciji Prapretno ima za skupino HSE in lokalno okolje tudi simbolni pomen. "V preteklosti je bilo to okolje zelo okoljsko obremenjeno s proizvodnjo električne energije v termoelektrarni Trbovlje in proizvodnjo oz. izkopavanjem premoga v bližnjih rudnikih. HSE bo na tej lokaciji znova oživil proizvodnjo električne energije, le da na do okolja prijazen način, brez emisij toplogrednih plinov," je dejal Trkulja.

Zakaj ravno v Prapretnem?

K odločitvi za postavitev sončne elektrarne na lokaciji rekultiviranega in zaprtega dela odlagališča nenevarnih odpadkov Prapretno je vplivalo več dejavnikov. Trkulja je med drugim poudaril možnost gradnje po občinskih aktih, ustreznost lokacije glede na sončno sevanje, ki je nad slovenskim povprečjem, ter možnost povezave na elektroenergetsko omrežje.

Kot je ob položitvi temeljnega kamna poudaril generalni direktor HSE-ja Viktor Vračar, imajo v HSE-ju na področju proizvodnje električne energije iz sonca že izkušnje. "Pod našim okriljem trenutno deluje pet sončnih elektrarn, šesta, sončna elektrarna Prapretno, pa bo prva v Sloveniji, ki ima več kot en megavat moči in je dobila gradbeno dovoljenje," je dejal.

Vračar je še dodal, da je poslanstvo HSE-ja intenzivno nadaljevati naložbe v zanesljive in do okolja prijazne vire električne energije. "Kot takšno je v vseh pogledih skladno s smernicami, ki jih tudi naši državi narekuje tako imenovani zeleni prehod," je zatrdil.

Župan Marko Funkl: Želim si čim več investicij

Da se v Zasavju gradi največja sončna elektrarna v Sloveniji, je zadovoljen tudi župan Hrastnika Marko Funkl. "Vesel sem, da energetika ostaja v Zasavju, predvsem pa, da bo zelena. Želim si, da bi v dolino pripeljali čim več investicij in tako pripomogli k razvoju gospodarstva," je poudaril.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je postavitev sončne elektrarne na degradiranem območju označil kot izjemen uspeh, ki kaže, kako uspešna je lahko sanacija takega območja. Z njim se je strinjal tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

"Začetek gradnje sončne elektrarne Prapretno je zgodba o uspehu, s katero obračamo nov pomemben list v razvoju slovenske energetike in družbe, skrbi za okolje in izboljšanju kakovosti našega življenja na splošno. To je primer pametno naravnane razvojne politike," je poudaril.

Vrtovec za odpravo birokratskih ovir

Vrtovec je še zagotovil, da si bo vlada prizadevala za odpravo nepotrebnih birokratskih ovir pri izvajanju takšnih projektov, vse energetike pa je pozval, da prispevajo svoj delež k učinkovitemu razvoju slovenske energetike.

Kot so še navedli v HSE-ju, s projektom izgradnje sončne elektrarne izkoriščajo vse notranje potenciale, saj bo v celoti izveden z viri znotraj skupine – projektno dokumentacijo in pridobitev gradbenega dovoljenja je izvedel HSE Invest, investitor pa je HSE, ki usklajuje vse dejavnosti pri projektu.

Podjetje HTZ, ki je hčerinska družba Premogovnika Velenje, bo poskrbelo za dobavo opreme, montažo in zagon elektrarne. HSE sicer v prihodnosti načrtuje dodatno širitev lokacije v energetske namene, saj mu to omogoča obstoječa infrastruktura.

Kakšna bo energetska prihodnost?

Naša država letos sprejema ključne odločitve na področju energetske oskrbe. Pred sprejemom na vladi je strategija za izstop iz premoga, za zdaj ostaja pri letnici 2033, na julijski seji pa bo državni zbor predvidoma obravnaval podnebno strategijo, na podlagi katere bo imelo ministrstvo za infrastrukturo pravno podlago za izdajo energetskega dovoljenja za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. A pred nami je še dolga pot prilagoditve omrežja obnovljivim virom energije in vpeljave tehnologij za shranjevanje.

Izdaja energetskega dovoljenja za drugi blok jedrske elektrarne, ki ga verjetno lahko pričakujemo kmalu, je upravne narave in še ne pomeni dokončne odločitve za drugi blok, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, je poročala Erna Strniša za Radio Slovenija. Res pa alternativ ni na vidiku, dodaja direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc: "Za zdaj računamo na podaljšanje življenjske dobe NEK 1 na 2041 do 2043 in gradnjo nove, ne bi špekuliral, ali bo vmes prišlo do prekinitve ali prekrivanja. Dolgoročno to ni bistveno."

V naslednjih desetletjih se bo moral po ugasnitvi Teša tudi bistveno povečati delež električne energije, pridobljene s pomočjo sonca in vetra, in zlasti pri zadnji zaostajamo, poudarja Šolinc: "Glede vetra je katastrofa, tukaj dokler ne posvojimo ideje, da bomo v Sloveniji morali zgraditi za okoli od 1000 do 1200 megavatov vetrnih elektrarn, potem tudi o razogljičenju 2050 ne moremo resno računati."

Tudi na Elesu pravijo, da imajo na mizi več predlogov za vetrna polja, a težava je umeščanje v prostor. Spet druge težave imajo distributerji. Kot poudarja direktor Elektra Gorenjska Ivan Šmon, v zadnjem času opažajo izjemen porast vlog za male elektrarne, ki jih že težko vključijo, ne da bi širili omrežje. "S 313 vlog leta 2016 smo zdaj prišli na več kot 8000 vlog, res drastičen porast," je povedal Šmon.

Tukaj je še naslednja težava – razvoj tehnologij za shranjevanje. Direktor Gen-i Robert Golob: "Ravno zaradi nesorazmerij bodo investicije v shranjevalnike in pretvorbe najbolj vroča tema evropskih razvojnih politik v naslednjih petih letih. Ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. Tega se je treba zavedati, ko načrtujemo sistem."

Le s pretvorbo vodika, amonijaka in sintetičnih plinov bo namreč mogoče sončno energijo prihraniti za obdobja brez sonca.