Fiskalni svet je pripravil posvet z naslovom Ocena fiskalne politike Slovenije 2009-2011 in udeleženci so se strinjali, da gre načrt, ki ga je vlada pripravila za konsolidacijo javnih financ, v pravo smer. Po besedah guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca je država z odločitvijo za rebalans proračuna ukrepala ustrezno. Opozarja pa, naj se vlada ne zateka k povečevanju dolga z intervencijami v gospodarstvu oz. z lastništvom v gospodarstvu. "Popolnoma nepotrebno je, da država v tržnem gospodarstvu prevzema lastniške funkcije tam, kjer niso potrebne," je prepričan.

Država se je hitro zadolževala
Pojasnil je, da dolg celotnega gospodarstva Slovenije po izračunih Banke Slovenija znaša okoli 240 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je manj kot v najbolj zadolženih državah, vendar se je med letoma 2001 in 2009 povečal za približno 120 odstotnih točk. V drugih državah, z izjemo Velike Britanije, je bilo povečevanje zadolženosti medtem precej manjše. "Tempo naraščanja zadolženosti pri nas je bil sorazmerno visok," je ugotovil Kranjec.

Zato bi bilo po besedah predsednika fiskalnega sveta Marjana Senjura treba razmišljati tudi o presežkih in ne le o primanjkljajih - dobro bi namreč bilo, da ima država za slabe čase pripravljene potrebne rezerve. Nekdanji finančni minister Dušan Šešok je izpostavil, da Slovenija še ni zgradila potrebne infrastrukture, večjih vlaganj ni, javni sektor je prevelik, industrija je zastarela, dodana vrednost na zaposlenega je nizka, pregledati pa bi bilo treba tudi socialne transferje. Po njegovem mnenju bi bilo treba znižati tudi plače, in sicer za deset odstotkov.

"Nižji davki so izraz populizma"
"Ni vsaka investicija dobra in vsaka potrošnja slaba," je na to odgovoril minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. K rasti BDP-ja po njegovem mnenju namreč ne prispeva vedno le gospodarstvo, kjer tudi menedžerji včasih preslabo zaposlujejo, zato je pomembno predvsem, kako vlada znotraj proračuna določi prioritete in programe. Da so bile v preteklosti poteze predstavnikov vlade tudi populistične, meni nekdanji finančni minister Dušan Mramor, saj je bilo po njegovem mnenju uvajanje nižjih davkov in višjih pokojnin v preteklosti izraz populizma, tako kot med krizo tudi boj proti tajkunom. Dodal je, da bi se morala Slovenija usmeriti v izvozno konkurenčno gospodarstvo.

Fiskalni svet pripravil smernice
Spregovorili so tudi o sami funckiji fiskalnega sveta. Mramor je prepričan, da je ta svet napačno zastavljen in da bi potreboval močnejše pristojnosti. Člani fiskalnega sveta so pripravili tudi nekaj mogočih pravil, po katerih naj bi v prihodnje ocenjevali fiskalno politiko. Javni izdatki naj bi znašali 43 ali 44 odstotkov BDP-ja, proračunski primanjkljaj naj bi omejili na odstotek BDP-ja, javni dolg pa naj bi se gibal med 40 in 50 odstotki BDP-ja, kar je manj kot za države v območju evra predvideva pakt o stabilnosti in rasti. Če bi taka fiskalna pravila obstajala, bi jih vlada implicitno upoštevala, kar je še posebej pomembno za koalicijske vlade, v katerih imajo različne stranke pogosto različne interese, je dodal Senjur.