Težave Rusiji povzročajo zavlačevanje turških oblasti pri sklenitvi dogovora o gradnji plinovoda pod morjem in nova energetska pravila v Evropski uniji, ki omejujejo lastništvo nad plinovodi v Uniji, da koncentracija energetske infrastrukture v rokah dobaviteljev ne bi bila pretirana. Zaradi novih pravil bi bila lahko Rusija prisiljena v prodajo dela svojega plinovodnega omrežja v EU-ju.

V Moskvi zato razmišljajo o gradnji obrata za proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina na območju Črnega morja ali v bližini nahajališč plina na polotoku Jamal v severni Rusiji.

Ruski premier Vladimir Putin, ki v torek prihaja na obisk v Slovenijo, kjer bo glavna tema pogovorov prav slovensko sodelovanje pri plinovodu Južni tok, je odkrito kritiziral EU zaradi novih pravil in jih označil za "rop". Ob tem je opozoril, da bi lahko nova pravila sprožila porast cen plina.

Pogajanja s Turčijo se nadaljujejo
Do zdaj je Rusija v zvezi s projektom Južni tok podpisala dogovore o sodelovanju z Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Grčijo, Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo, ki bodo gostile plinovod, zatika pa se pri Turčiji, ki naj bi po prvotnih napovedih gradnjo plinovoda pod morjem odobrila do konca oktobra lani.

Podpredsednik ruske vlade Igor Sečin je dejal, da ne ve, zakaj turške oblasti projektu nočejo prižgati zelene luči, a dodal, da se bodo pogajanja z Ankaro nadaljevala.

Po načrtih naj bi plinovod Južni tok potekal pod Črnim morjem od Rusije do Bolgarije, od koder naj bi šel en krak skozi Grčijo do južne Italije, drugi krak pa v Italijo ali čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo oz. čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Plinovod naj bi bil zgrajen do leta 2015, po njem pa naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.