Gospodarstveniki tarnajo zaradi mačehovske drže države do podjetij, zlasti zaradi visokih obremenitev. A v petih letih je država prek subvencij, naložb, poroštev in drugih oblik pomoči gospodarstvu namenila kar tri milijarde evrov proračunskega denarja.
To je šlo za ponovni zagon gospodarstva, so ocenili v vladi v preteklih dneh, ko so prvič do zdaj objavili pregled vseh prejemnikov državnega denarja v več letih. A natančnejši pregled pokaže, da takega učinka le ni bilo in ga tudi ni pričakovati.

Tri milijarde evrov so šle za poroštva, subvencije, dokapitalizacije, sofinanciranje mladih raziskovalcev ... "Tri milijarde za spodbujanje gospodarstva se sliši zelo lepo," komentira Alenka Avberšek z GZS-ja.
Največ za sanacijo, manj za razvoj
Ampak kaj ko je največ šlo za sanacijo. Največji prejemniki so banke - seštevek nakazil trem državnim pokaže skoraj 800 milijonov evrov. Za subvencioniranje potniškega prometa Slovenskim železnicam in drugim prevoznikom je šlo četrt milijarde evrov. V petih letih je zavod za zaposlovanje za javna dela in subvencije podjetjem dobil 375 milijonov evrov. Zavod za gozdove je s subvencioniranjem zasebnikov razdelil več kot osem milijonov evrov.

Med podjetji je opaziti Revoz, Muro, Panvito, s 15 mio. evrov spodbud tudi Seaway, s petimi milijoni za tehnologije tudi Zlatarno Celje. Kar bode v oči, je razpršenost. "Sredstva, vložena v razvoj ali kvazirazvoj, so razdrobljena, niso osredotočena, se za iste namene financira iz različnih resorjev, ni povezav," našteva Avberškova.
Koliko prinese vloženi evro?
Milijoni, ki so jih podjetja dobila za razvoj, tehnološki napredek, imajo učinke, priznavajo v gospodarstvu. "Mnogi pa tudi manj, nekaj zaradi krize, nekaj pa zato, ker naša administracija večjo pozornost posveča decimalkam, vejicam kot pa vsebini, ki se za temi projekti skriva," pojasni Avberškova.

V prihodnje naj bo torej ob taki objavi še poročilo: koliko delovnih so ohranili ali ustvarili prejemniki državnega denarja in kaj s tem še dosegli.