Kot je dejal Trump, bo uvedel 10-odstotne carine na nekatere kitajske izdelke, če ta država ne bo spremenila svoje politike. "Kitajska grozi ameriškim podjetjem, delavcem in kmetom, ki niso ničesar naredili narobe," je dejal Trump in dodal, da je trgovinskim svetovalcem naročil, naj preučijo, za katere izdelke bi lahko carine veljale. "Carine bomo uvedli, če Kitajska ne bo spremenila svoje politike in če bo uresničila grožnje o uvedbi carin na ameriške izdelke. Trgovinski odnosi med ZDA in Kitajsko morajo biti mnogo enakopravnejši," je dodal ameriški predsednik.

Peking napovedal protiukrepe
Peking je v odgovor napovedal povračilne ukrepe, kitajska vlada pa je Washington obtožila izsiljevanja. "Če bodo ZDA delovale neracionalno in bodo dodale nove kitajske izdelke na seznam ocarinjenih izdelkov, Kitajska ne bo imela druge izbire, kot da sprejme obsežne protiukrepe v enaki meri," je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino.

Trump je prejšnji teden napovedal carine v skupni vrednosti 50 milijard dolarjev. Kitajska se je takrat odzvala z opozorilom, da bo uvedla 25-odstotne carine na 659 ameriških izdelkov v skupni vrednosti 50 milijard dolarjev. Skupno so v Washingtonu takrat napovedali carine za več kot 800 skupin kitajskih izdelkov – od letalskih pnevmatik in turbin do pomivalnih strojev –, ki so letno vredni 34 milijard dolarjev. Carine naj bi uvedli 6. julija. Carine za preostalih 114 proizvodov naj bi uvedli pozneje. Že aprila je ameriška vlada objavila prvi seznam s 1.300 kitajskimi izdelki v vrednosti 50 milijard dolarjev, med njimi letala in televizorji, na katere namerava uvesti carine.

Trumpova grožnja bi lahko državi pahnila še bliže trgovinski vojni. Tega se bojijo tudi na finančnih trgih, borzni tečaji so tako v ponedeljek drseli navzdol.

Washington Pekingu očita krajo intelektualne lastnine
Trump že dalj časa opozarja na visok primanjkljaj, ki ga imajo ZDA v trgovanju s Kitajsko. Samo lani je Kitajska v ZDA izvozila za 375 milijard dolarjev (303,3 milijarde evrov) več blaga, kot pa ga je od tam uvozila. Trump Pekingu očita tudi krajo intelektualne lastnine. "Te carine so nujno potrebne, da preprečimo nadaljevanje nepravičnega prenosa ameriške tehnologije in intelektualne lastnine na Kitajsko, kar bo zaščitilo delovna mesta v ZDA," je dejal nedavno.

Senat uvedel sankcije proti ZTE-ju
Ameriški senat je v ponedeljek potrdil sankcije proti kitajskemu tehnološkemu velikanu ZTE, ki jih želi predsednik Donald Trump sicer odpraviti. Ministrstvo za finance je namreč aprila uvedlo ostre sankcije proti ZTE-ju zaradi kršenja sankcij proti Severni Koreji in Iranu. ZTE je četrti največji prodajalec mobilnih telefonov v ZDA in je odvisen od ameriških proizvajalcev čipov. Sankcije mu prepovedujejo kupovanje tehnologije v ZDA za sedem let.

Maja je sledil presenetljiv Trumpov tvit, da ga skrbi usoda ZTE-ja in delovnih mest na Kitajskem. Pogajanja med vladama obeh držav pa so rodila kompromis. Sankcije proti ZTE-ju se ukinejo, če podjetje plača milijardo dolarjev kazni, sprejme zunanji nadzor in zamenja vodilne. Takoj nato so se dvignili ameriški obveščevalci in kongresniki obeh strank, ki so opozarjali, da lahko ZTE izkorišča tehnološko sodelovanje za vohunjenje in kibernetske napade.

Senatni predlog znova uvaja sankcije proti ZTE-ju, dokler Trump ne bo po letu dni zagotovil, da podjetje ni prekršilo ameriške zakonodaje. Obenem se ameriški vladi prepoveduje sklepanje pogodb s podjetjem, kakor tudi s sorodnim kitajskim tehnološkim velikanom Huawei.