Indeksi na evropskih borzah so takoj po odprtju v povprečju padli za 1,5 odstotka. Dogajanje v ZDA je razburilo tudi azijske vlagatelje, japonski Nikkei 225 je tako izgubil 3,89 odstotka, osrednji indeksi na borzah v Singapurju, Avstraliji, Južni Koreji, Hongkongu in v Šanghaju pa so padli med 2,80 in 5,20 odstotka.

V sredo so borzni indeksi začeli padati tudi na newyorški borzni; Dow Jones je izgubil 3,15 odstotka vrednosti, S & P 500 je padel za 3,29 odstotka, Nasdaq pa za 4,08 odstotka.

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde se je že odzvala, rekoč, da Feda ne bi "primerjala z norostjo". V intervjuju za CNBC je dejala, da bi morale banke pri svojih odločitvah ostati neodvisne, "tisti, ki sprejemajo odločitve, so izjemno resni in zanesljivi, svoje odločitve pa sprejemajo na podlagi informacij".

Rast evra proti dolarju
Na valutnih trgih je dolar v primerjavi z evrom oslabel. V sredo se je evro gibal pri 1,1510 dolarja, danes pa je njegova vrednost okoli 1,1565 dolarja, s čimer se je skupna evropska valuta podražila za 0,23 odstotka.

Ameriškega predsednika Donalda Trumpa stanje na borzah ne skrbi, saj naj bi šlo za popravek, na katerega so dolgo čakali, kljub temu pa meni, da se je Fedu zmešalo, ker viša obrestne mere. To, da se bo ključna obrestna mera povečevala, je bolj ali manj jasno že tri leta.

Preprečitev inflacije
Fed z višanjem obresti zmanjšuje svojo v času krize napihnjeno bilanco, kar je prav tako jasno več kot leto dni. Z zvišanjem obrestnih mer poskuša Fed prepreči izbruh inflacije, hkrati pa želi pridobiti manevrski prostor za čas, ko jih bo treba spet nižati.

Drugi razlog, ki ga navajajo analitiki, pa so Trumpove carinske vojne in strah, kako bodo vplivale na dobičke podjetij v zadnjem letošnjem četrtletju. Bela hiša je to nemudoma zavrnila s sporočilom za javnosti, v katerem zatrjuje, da so gospodarski temelji izjemno trdni, da je izjemno trdna prihodnost, in vse to zaradi Trumpovih gospodarskih politik vključno s carinami.

Padanje borznih indeksov v sredo naj bi bila tudi posledica rasti donosov na ameriške državne obveznice. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v sredo objavil znižano oceno ameriške gospodarske rasti v letu 2019, ker bodo pošli učinki davčnih olajšav, carine bodo prinesle posledice, hkrati pa se bo ohlajala rast na razvijajočih se trgih.