Logično je največji skok doživela borza v Madridu, ki je teden začela z več kot petodstotno rastjo. Visoki pribitki so bili opazni tudi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX30 pridobil več kot 2,5 odstotka. Največjo rast so doživele finančne delnice, kar je tudi posledica zapiranja kratkih pozicij tistih vlagateljev, ki so stavili na nadaljnje padce bančnih delnic. Vrednost evra se je okrepila do 1,2647 dolarja, kar je tritedenski vrh.
Javni dolg bo dosegel skoraj 80 odstotkov BDP-ja
Načrt finančnih ministrov evrskega območja, da Španiji posodijo do 100 milijard evrov za sanacijo finančnega sistema, je obsežnejši od predvidevanj in bo vsaj začasno pomagal bankam, ki so jih prizadeli pok nepremičninskega balona, recesija in visoka brezposelnost. Španski dolg se bo, če bo Madrid res dobil celotnih sto milijard, povečal na skoraj 80 odstotkov BDP-ja, potem ko je bil konec leta 2011 pri 68,5 odstotka. Španiji bodo zaradi tega vlagatelji še bolj neradi posojali denar.
Joseph Stiglitz: To je voodoo ekonomija
Priznani ekonomist Joseph Stiglitz je skeptičen, ali bo ta pomoč dolgoročno pomagala, saj gre v bistvu za to, da vlada v Madridu rešuje španske banke, te pa špansko vlado, ko kupujejo njene obveznice. "To je "voodoo" ekonomija, ki ne deluje in ne bo delovala. Kaj pomaga požarni zid, če na ogenj dolivaš olje. Potrebno se je lotiti jedra težav, torej spodbuditi gospodarsko rast." Stiglitz je nasprotnik varčevalnih ukrepov, ena od njegovih rešitev pa je uvedba evropske bančne unije.
V nedeljo volitve v Grčiji
Izkušnje zadnjih let kažejo, da je bil na finančnih trgih optimizem zelo kratkotrajen, potem ko je Evropa obljubila pomoč eni izmed svojih prezadolženih držav. Tudi tokrat verjetno ne bo nič drugače, zlasti ko bodo vlagatelji pozornost začeli posvečati prihajajočim grškim parlamentarnim volitvam, ki utegnejo povzročiti slovo Grčije od evra. In tu je še Italija, ki mora vsak mesec na obvezniških trgih "prositi" za 35 milijard evrov, kar je skorajda vrednost slovenskega BDP-ja.
Tečaji delnic na Lj. borzi:
PETROL | +7,94 % | 182,95 EUR |
TELEKOM | +2,94 % | 70,00 |
MERCATOR | +2,34 % | 127,00 |
LUKA KOPER | +0,72 % | 8,36 |
KRKA | +0,33 % | 42,50 |
GORENJE | -0,08 % | 5,006 |
ZAV. TRIGLAV | -0,75 % | 13,20 |
NOVA KBM | -6,38 % | 2,20 |
Italijo pesti zlasti visok dolg
Makroekonomska slika Italije je sicer boljša kot v Španiji. Proračunski primanjkljaj naj bi država letos spravila pod tri odstotke BDP-ja. Stopnja brezposelnosti ni niti na polovici španske, prav tako države ni prizadelo sesutje nepremičninskega trga, tako da so banke bolj zdrave. Največja težava je visok javni dolg (2.000 milijard evrov, kar je skoraj 120 % BDP-ja, višjega imata le Japonska in Grčija). Italijansko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 1,7 odstotka. Donos 10-letne italijanske obveznice je bil na začetku leta 200 bazičnih točk višje od španske, zdaj je skoraj 50 točk manjši.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje