Dobra dva meseca pred ukinitvijo registrskih računov pri Centralni klirinško-depotni družbi (KDD) ima račune še vedno odprte več kot 215.000 Slovencev, njihovo premoženje je skupaj vredno okoli pol milijarde evrov. Več kot polovica je takih, katerih vrednostni papirji so vredni manj kot 100 evrov. A če ti do konca leta ne bodo storili nič, jih to lahko drago stane.

Kot so namreč pojasnili na KDD, bodo tisti vrednostni papirji, ki jih lastniki do konca leta ne bodo opustili ali prenesli na trgovalne račune, samodejno preneseni na sodni depozit. A to bo brezplačno le v primeru, da so lastniki papirjev fizične osebe, ki v zadnjih treh letih iz naslova vrednostnih papirjev niso prejeli dividend, da je skupna vrednost portfelja nižja od 100 evrov in da delnice ne kotirajo na borzi. Če ste torej npr. lastnik delnic, ki so skupaj vredne zgolj nekaj evrov, a kotirajo na borzi, ta prenos za vas ne bo brezplačen.

Opustiti vrednostne papirje ali ne?
Marsikdo se je zdaj znašel v dilemi, kaj storiti z vrednostnimi papirji. Vodja sektorja za finančni sistem na ministrstvu za finance Aleš Butala odprtje trgovalnega računa svetuje vsakomur. "Vrednostni papir je premoženjska pravica. Tudi če je danes njegova vrednost manjša, to ne pomeni, da bo čez par let enako. Seveda velja tudi obratno." A vsi ne delijo tega mnenja. Geza Norčič iz KD Skladov imetnikom netržnih vrednostnih papirjev, ki so vredni manj kot 50 evrov, svetuje, da se jim odpovedo. "To namreč lahko ne glede na nizko vrednost vpliva na socialne prejemke in tem lahko papirji na sodnem depozitu predstavljajo zgolj breme." Opustitev papirjev je brezplačna, če imetnik računa izjavo podpiše v vložišču KDD, če jo pošlje po pošti, mora biti podpis notarsko oziroma upravno overjen.

Pravica do dividend tudi za nazaj
S 1. januarjem 2017 bodo vrednostni papirji tistih lastnikov, ki do konca leta ne bodo storili nič, preneseni na sodni depozit. Kot nam je pojasnila Sanja Savič, vodja pravnega oddelka v družbi Deloitte, se s tem zadržijo tudi vse pravice delničarjev, npr. možnost glasovanja na skupščinah družb ali upravičenost do dividend. "Temeljna pravica vsakega delničarja je pravica do dela pri dobičku, torej do dividende. Delničar dobi obligacijsko pravico z dnem sprejema sklepa o delitvi bilančnega dobička in ta obligacijska pravica zastara v petih letih." To pomeni, da lahko delničar po prevzemu vrednostnih papirjev s sodnega depozita uveljavlja terjatev do družbe za izplačilo dividend tudi za nazaj, če je bil za posamezno leto sprejet sklep o delitvi bilančnega dobička.

ATVP opozarja na previdnost
Agencija za trg vrednostnih papirjev je že pred časom opozorila, da se na trgu pojavljajo različne ponudbe organizacij in združenj, ki vabijo predvsem male vlagatelje, da prek njihovih ponudb, shem in drugih rešitev, najceneje prenesejo svoje vrednostne papirje z registrskih računov na fiduciarne račune, ki jih ponujajo sami ali z njimi povezane osebe. "Treba je poudariti, da te sheme niso nadzorovane s strani agencije in niso tako varne, predvsem pa jih ne ščiti jamstvena shema, ki ščiti vrednostne papirje pri borznoposredniških družbah in bankah," opozarja Žiga Kosi. Nekatere sheme je agencija že vzela pod drobnogled.

Komu poznavalci svetujejo opustitev vrednostnih papirjev? Komu se splača odpreti trgovalni račun pri borznoposredniški hiši ali banki in kakšni stroški so s tem povezani? V katerih primerih je najbolj priporočljivo vrednostne papirje prodati? Na ta in druga vprašanja, povezana z ukinjanjem registrskih računov, bodo odgovarjali v oddaji Posebna ponudba ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.