Za potrošnike je sodelovanje v kampanji PreVWara brez tveganja, saj kupci avtomobilov z njo ne prevzemajo nobenega tveganja, zatrjujejo na ZPS-ju. "Vse, kar morajo storiti, je prijaviti se in predložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da so ali pa so bili lastniki avtomobilov z dizelskimi motorji z vgrajeno programsko opremo za zavajanje na testih izpustov v času do izbruha afere," je pojasnila predsednica Zveze potrošnikov Breda Kutin.

Ob tem je pojasnila, da je Volkswagen po aferi, ki je izbruhnila pred dvema letoma, v ZDA izplačal 15 milijard dolarjev odškodnin, a v Evropi takšne prakse ni. Zato so se potrošniške organizacije pod okriljem Evropske potrošniške organizacije BEUC združile in začele vlagati kolektivne tožbe proti proizvajalcu. To se je že zgodilo v Italiji, Belgiji, Španiji in na Portugalskem, ki se jim sedaj pridružujejo Švica, Litva, Slovaška in Slovenija.

V tožbi jih bo zastopala odvetniška pisarna, ki je VW tožila že v ZDA
Združeni v kampanjo PreVWara so se prek BEUC-ja povezali z nemško podružnico ameriške odvetniške pisarne Hausfeld, katere odvetniki so uspešno nastopili proti Volkswagnu v ZDA. Ti bodo v primeru Slovenije zahtevke za vračilo odškodnine vložili na nemškem sodišču v Braunschweigu. Zahtevek bo postavljen v višini celotne kupnine za avto, je pojasnila Kutinova.

Kot je dodala, sodelovanje v akciji lahko oškodovancem prinese le korist, če pa postopek ne bo uspešen, nimajo nobenih stroškov. Kampanjo bo namreč financiral sklad Burford German Funding, ki pa je ZPS-ju postavil le pogoj, da mora do konca oktobra zbrati 1000 prijav lastnikov takšnih avtomobilov. "V ZPS-ju verjamemo, da nam bo to uspelo," je dejala in dodala, da k sodelovanju pozivajo vse lastnike, saj je Volkswagnova prevara večplastna - gre za oškodovane lastnike avtomobilov, za onesnažen zrak, ki ga dihamo vsi, in za goljufijo.

Kdo lahko sodeluje?
Upravičenci so lastniki avtomobilov znamk Volkswagen, Audi, Seat in Škoda z 1,2-, 1,6- in 2,0-litrskim dizelskim motorjem EA189 (euro 5), ki so nove ali rabljene avtomobile kupili pred 18. septembrom 2015, ko je izbruhnila afera Dieselgate. "Takšni avtomobili so na trg vstopili nekje sredi leta 2009," je pojasnil Boštjan Okorn iz ZPS-ja in dodal, da so upravičenci tudi tisti, ki so tak avto imeli in so ga že prodali.

V Sloveniji je oškodovancev približno 45.000, do konca oktobra pa morajo v ZPS-ju zbrati vsaj 1000 njihovih prijav.