Tako je pokazala analiza stopenj in trendov tujih neposrednih investicij v regiji, ki jo je izvedel Inštitut za strateške rešitve iz Ljubljane, kjer zagovarjajo stališče, da tuje neposredne investicije pozitivno vplivajo na gospodarstva v razvoju in tranziciji.

Tranzicijski procesi v državah srednje in jugovzhodne Evrope še vedno potekajo, tuje neposredne investicije pa so se izkazale kot eden ključnih dejavnikov vzpostavitve uspešnega tržnega gospodarstva, poudarjajo.

Da bi bolje spoznali vlogo in pomen, ki ga imajo tuje neposredne investicije v primerljivih državah, so pod drobnogled vzeli njihov delež kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) v državah srednje in jugovzhodne Evrope med letoma 2003 in 2012.

V Slovenijo največ vlagala Avstrija
Ugotovili so, da ima med državami v tej regiji najvišji delež tujih neposrednih investicij Črna gora - ta znaša 19,5 odstotka BDP-ja.

Najslabše se je odrezala Slovenija, saj je njen delež tujih neposrednih investicij znašal le 1,76 odstotka BDP-ja oziroma 5,5 milijarde evrov. Največ v Slovenijo vlagajo države članice EU-ja, na prvem mestu po višini investicij pa je Avstrija.

Najpogostejše ovire za tuje vlagatelje v Sloveniji so kompleksna in neučinkovita prostorska zakonodaja, visoki davki, toge razmere na trgu dela, slaba plačilna nedisciplina ter neučinkovit sodni sistem, je pokazala analiza.

Največ je Slovenija vložila v BiH, vodimo pa na makedonski lestvici
Slovenija je sicer največ sredstev vložila v BiH, eden izmed največjih vlagateljev pa je bil Mercator, ki je v državo vložil več kot 140 milijonov dolarjev. Hkrati je med vsemi tujimi vlagatelji ustvaril tudi največ delovnih mest.

Prav Slovenija pa je tista, ki se je znašla na vrhu seznama držav, ki so vlagale v Makedonijo.

Na Balkan največ investicij iz Rusije in z Bližnjega vzhoda
Spremembe na področju tujih neposrednih investicij pa na inštitutu opažajo predvsem v državah Zahodnega Balkana - medtem ko so pred leti v obravnavane države največ vlagala avstrijska in nemška podjetja, danes največ investicij, ki so hkrati tudi največje, prihaja iz Rusije in z Bližnjega vzhoda, pa tudi iz Turčije.

Zaradi širitve EU-ja so tuje neposredne investicije v državah srednje in jugovzhodne Evrope dolgoročno stabilnejše, ugotavljajo na inštitutu. Privabljanje tujih vlagateljev predstavlja po njihovem enega izmed aktivnih mehanizmov za zniževanje visoke stopnje brezposelnosti in spodbujanje domače porabe.