Predlog je v parlamentarni postopek vložil poslanec SMC-ja Branko Zorman, podporo pa so mu napovedali tako v delu opozicije kot pozicije. V SMC-ju so napovedali glasovanje po lastni presoji, v SDS-u in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NP) pa so napovedovali, da bodo glasovali za. Da zakona ne bodo podprli, so že vnaprej napovedali v DeSUS-u, SD-ju in Levici.
Po poročanju STA-ja je DZ zakon sprejel, in sicer s 35 glasovi za in 26 proti (seznam glasov po poslancih).

Zorman je na tokratni seji DZ-ja poudaril, da je novela zakona o igrah na srečo namenjena "predvsem slovenskemu športu, slovenskim invalidom, slovenskim humanitarcem, ne nazadnje bo od tega imel kar nekaj slovenski proračun". Namenjena je tudi zaščiti slovenskih igralcev, ki zdaj stavijo pri tujih prirediteljih in tako ne uživajo zaščite, ki jo z nadzorom zagotavljajo slovenski organi. Z vstopom tujih ponudnikov bi namreč tudi ti plačevali koncesijske dajatve.

Vlada je predlogu zakona nasprotovala. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj, Slovenija namreč potrebuje celovite nove rešitve, tudi zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo.
V preteklosti so bili do zakona izrazito kritični na Športni loteriji. Prepričani so, da je akt v izračunih nenatančen in da ne naslavlja ključnih izzivov nadzora nad prirejanjem športnih stav. Pravijo še, da liberalizacija tega področja ni rešitev, ampak je nujno razmisliti, kako ga regulirati. Poudarjajo, da se s težavami glede nezakonitega delovanja, škodljivega delovanja in prevar ukvarja veliko držav, zato bi težave raje reševali na evropski ravni.

Kaj nalaga Zormanov zakon
Zormanov zakon odpravlja monopolni položaj Športne loterije in uvaja koncesijski sistem (ko bo seveda z objavo v uradnem listu uveljavljen). Z njim tudi tujim stavnim platformam omogoča zakonito delovanje na slovenskem trgu. Ponudniki morajo že delovati oz. imeti sedež v okviru evropskega gospodarskega prostora. Za vstop v Slovenijo bodo morali zaprositi za koncesijo, izpolniti vstopne pogoje in plačati koncesijsko dajatev.
Do zdaj veljavni zakon, ki je tudi v nasprotju z evropskim pravnim redom, tega ne omogoča. Koncesijo lahko pridobijo le družbe z več kot 50-odstotnim državnim lastništvom in s sedežem v Sloveniji. Področje klasičnih iger na srečo, ki obsega tako loterijske kot stavniške igre, pa obvladujeta dva monopolista: Loterija Slovenije, d. d., in Športna loterija, d. d.
Družbi plačujeta koncesijske dajatve od osnove, ki se izračuna: vplačila minus izplačila. Na to se obračuna 25-odstotna dajatev. Ta se nadalje deli v 80 odstotkih na FŠO, 20 odstotkih na FIHO. Pri loteriji je razmerje obratno. Še posebej na področju športa pa je problematično, da prihodki od leta 2012 padajo. Prav padanje je Zorman navedel med ključnimi vzroki za pripravo novega zakona.
Šport veliko izgublja tudi zato, ker slovenski stavci v tujini letno vplačajo od 150 do 250 milijonov evrov stav, država pa pri tem ne more pobrati ustreznih davkov in koncesnin. Po Zormanovem mnenju bodo ti igralci po novem tudi pravno bolj zaščiteni.
Zakon sicer ne naslavlja problematike spletnega pokra.