Več kot tri četrtine Slovencev športne stave polaga pri tujih ponudnikih, ki v Sloveniji nimajo koncesije in ne plačujejo davkov. To je ogromna izguba za slovenski šport, invalidne organizacije ter proračun, je na medijski konferenci povedal poslanec SMC-ja Branko Zorman. Tujim stavnim platformam je treba čim prej omogočitizakonito delovanje na slovenskem trgu, s tem pa dodatne prihodke in varnost stavcev, je dejal in v parlamentarni postopek vložil novelo zakona o igrah na srečo.

Naračunal je, da slovenski igralci v tujini letno vplačajo med 150 in 250 milijoni evrov stav. To pomeni, da je Slovenija letno prikrajšana za med 5 in 13,5 milijoni evrov dodatnih koncesijskih dajatev in še dodatne milijone z naslova davkov. Teh se ne da enostavno naračunati, ker so odvisni od dobitkov, je pojasnil. Ta denar bi zelo koristil tako športnim organizacijam, ki jih predstavlja Fundacija za šport (FŠO), ter invalidnim ter humanitarnim organizacijam (FIHO).

Z novelo bi odprl slovenski prostor vsem prirediteljem športnih stav, ki delujejo oz. imajo sedež v okviru evropskega gospodarskega prostora, ti pa bi poskrbeli za dodaten denar. "Pri nas so že de facto prisotni, saj jih lahko Slovenci uporabljajo iz naslonjača." Zaprosili bi za koncesijo, izpolnili zakonsko določene pogoje, plačali vstopno dajatev 500.000 evrov in že bi lahko zakonito delovali, je pojasnil.

Danes imamo dva monopolista
Obstoječi zakon, ki je tudi v nasprotju z evropskim pravnim redom, tega ne omogoča. Koncesijo lahko pridobijo le družbe z več kot 50-odstotnim državnim lastništvom in s sedežem v Sloveniji. Področje klasičnih iger na srečo, ki obsega tako loterijske kot stavniške igre, pa obvladujeta dva monopolista: Loterija Slovenije, d. d., ter Športna loterija, d. d.

Družbi plačujeta koncesijske dajatve od osnove, ki se izračuna: vplačila minus izplačila. Na to se obračuna 25-odstotna dajatev. Ta se nadalje deli v 80 odstotkih na FŠO, 20 odstotkih na FIHO. Pri loteriji je razmerje obratno. Še posebej na področju športa pa je problematično, da prihodki od leta 2012 padajo. "Vsako leto ob letnih poročil poslušamo pozive, naj država nekaj stori, saj viri upadajo," je povedal Zorman. Danes Športna loterija ustvari le še 55 milijonov evrov prometa, od tega polovico na spletu, je zatrdil.

Pri davkih od stav Slovenija danes pozna tri vrste. Davek na srečke (10 %), od tega 5-odstotni davek od iger na srečo ter 15-odstotni davek na dobitke. "Zdaj si lahko izračunamo, kakšen kolač bi lahko bil. To stanje, ki ga imamo danes, je torej popolna ekonomsko nesprejemljivo in tudi pravno nesmiselno."

Zaščita pred zlorabami
Po Zormanovem mnenju bodo po novi ureditvi igralci pridobili tudi državno zaščito pred zlorabami. "Danes pri tujih ponudnikih niso. Judikatura kaže, da je država proti njim nemočna, saj nima ustrezne zakonodaje. Ti niso obvezani našim predpisom in FURS nima nikakršnega nadzora nad njimi. Po novem pa bi država imela nadzor in bi lahko pravno ukrepala."

Ne dotika se privatizacije
Slovenski državni holding (SDH) je letos napovedal začetek postopkov za prodajo številnih družb, med njimi HIT-a in Casina Portorož. A za to bo nujna sprememba zakona, ki bi omogočila vstop lastnikov. Zorman je poudaril, da se s tem ne ukvarja. "To je vitek predlog." V njem ni nikakršnih sprememb, ki bi omogočile privatizacijo igralnic, in če bo vlada to želela storiti, bo morala sama izvesti drugo novelo.

Nič o problematiki pokra
Spletni poker je v obstoječem zakonu uvrščen med t. i. posebne igre na srečo. Na medmrežju v Sloveniji ga lahko prirejajo samo družbe, ki že imajo koncesijo za igralnice in igralne salone. V praksi ga torej ni, slovenski igralci pa uporabljajo tuje storitve. Pri tem so problemi zelo sorodni zgoraj opisanim: ni davkov, ni koncesnin, ni slovenske pravne zaščite. Še več: nekateri največji ponudniki spletnega pokra so se pred letom in pol celo umaknili iz Slovenije oz. blokirajo slovenske uporabnike, ker država še ni sprejela ustrezne zakonodaje. Ministrstvo za finance je od leta 2012 naprej pripravilo več različic predloga novele za igre na srečo, a se je vedno nekaj zapletlo in tudi zadnja je bila lani pospravljena v predal.

Na novinarsko vprašanje je Zorman pojasnil, da njegova novela področja t. i. posebnih iger na srečo - in s tem pokra - ne spreminja. Sprva je želel urediti tudi to, a je presodil, da bi se zaradi posebnosti pri razdelitvi koncesijskih dajatev novela zataknila. Namreč, po obstoječi ureditvi gre 2,2 odstotka koncesijske dajatve FIHO-ju, 2,2 odstotka FŠO-ju, preostanek pa se polovično razdeli državi in polovico lokalnim skupnostim. In ko so v igri lokalne skupnosti, bi bilo poseganje v to razmerje in ureditev "takoj obsojeno na propad", je dejal poslanec SMC-ja.

Presodil pa je, da je tudi spletni poker nujno potreben zakonske ureditve, in napovedal, da bo to storila vlada v prihodnjem mandatu (če bo SMC seveda v njej).

Nejasna usoda predloga
Novelo je v DZ vložil poslanec sam, ne v imenu stranke SMC in ne v imenu koalicije. Zatrdil je, da s tem želi preseči politične delitve. "Zakon ni ne strankarski in ni koalicijski. Šport ni ne lev ne desen," je povedal. "Je pa podpora znotraj DZ-ja zelo široka." Kolikšna, bodo sicer pokazala glasovanja in morebitna vnaprejšnja izrekanja poslanskih skupin.

Sprva je želel zakon vložiti s po enim podpisom iz vsake parlamentarne stranke. Toda določene so v zadregi zaradi volitev; poslanci so sicer vsebino podprli, a "zaradi neke generike" niso mogli pristopiti s podpisom, je zatrdil.
"Imam tudi veliko podporo deležnikov v športu, torej organizacij, ki financirajo šport, in invalidov ter nekaterih športnih zvez," je še povedal.
Z ministrstvom za finance predlog ni usklajen.