Namen pravkar na vladi sprejetega zakona o davku od srečk je dodaten vir financiranja državnega proračuna, pa tudi omejitev povpraševanja po srečkah med uporabniki.

Kot je razvidno iz besedila, vlada že letos pričakuje dodatnih 7,3 milijona evrov priliva v proračun, leta 2014 pa 10,1 milijona evrov.

Obdavčitev tiskanih in spletnih srečk
Obdavčene bodo srečke v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo (loterijske srečke, tombolske tablice, srečke pri srečelovu, stavni listki in druga potrdila o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi prek spleta). Oproščene pa bodo srečke, ki jih občasno z namenom financiranja lastnih dejavnosti izdajajo društva ali neprofitne humanitarne organizacije s sedežem v Sloveniji.

Strošek bodo prenesli na potrošnike
Davčni zavezanci bodo prireditelji klasičnih iger na srečo z ustrezno koncesijo. To sta Loterija Slovenije in Športna loterija, kjer davku nasprotujejo, ker jim predstavlja preveliko breme za poslovanje. V obeh družbah pravijo, da bodo prisiljeni davek prenesti na potrošnike, ti pa se bodo raje odločali za igranje enakih ali podobnih iger v tujini.

Tudi vlada pričakuje, da se bo novi davek vsaj delno prenesel na končnega potrošnika, zaradi česar bodo ti omejili povpraševanje. To se ji zdi z vidika preprečevanja negativnih plati igralništva (zasvojenost) pozitivno.

O posebnem prometnem davku na loterijske srečke, prav tako v vrednosti deset odstotkov, je razmišljal že prejšnji finančni minister Janez Šušteršič.