Vendar pa obstajajo tveganja njene rasti, zlasti ob pritisku višjih plač, izrazita.

"Mislim, da smo na prelomnem trenutku, ko se na eni strani kažejo spremembe v inflacijskih pričakovanjih ‒ v tem, kar naj sporočajo trgi in podjetja ter nam kažejo pričakovanja prebivalstva, na drugi pa v nekaterih segmentih trga prihaja do pomanjkanja delovne sile ter do pritiskov in dejanskega povišanja plač. Če bi se ti učinki okrepili in postali trajnejše narave, ne bi mogli več govoriti o inflaciji kot o prehodnem pojavu," je poudaril guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Spomnil je, da smo v zdravstveno krizo vstopili z relativno nizko inflacijo. Ta je v začetnem obdobju ob zastoju gospodarske aktivnosti prešla v deflacijo, v zadnjih mesecih pa smo priča obratu. "Ocena centralne banke je, da so dejavniki trenutnega povečanja cen začasne narave," je dejal in povzel, da so ti povezani s cenami energentov, ki se vračajo na ravni pred krizo, s specifičnimi ukrepi, med njimi dvigom DDV-ja v Nemčiji, ki so ga v krizi znižali, ter z neenakomernim okrevanjem, zaradi česar v nekaterih delih prihaja do zastojev v proizvodnji, kar povzroča motnje v dobavnih verigah.

Zdaj sekundarnih učinkov naštetih dejavnikov na trgu dela še niso zaznali, lahko pa privedejo do dolgotrajnejše inflacije. Kot sta menili viceguvernerka Tina Žumer in direktorica Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten, obstajajo tveganja, da bi se inflacija lahko povečala bolj, če bi bila neskladja med ponudbo in povpraševanjem dolgoročnejša, če bi prišlo do plačnih pritiskov in pritiskov drugih strukturnih dejavnikov.

Med kratkoročnimi dejavniki z vplivom na inflacijo je profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Marko Pahor omenil rast cen zemeljskega plina v Evropi, ki se prenaša tudi na druge energente. Cene zemeljskega plina spodbuja vrsta malih dejavnikov, ki so se zgodili hkrati, med njimi pa naštel razmeroma hudo zimo, poleti manj napolnjena skladišča, večje povpraševanje azijskih držav in Brazilije, nekateri pa po njegovih besedah omenjajo tudi taktiziranje ruskega Gazproma. "To lahko postane socialni problem, zato smo v Evropi priča nekaterim ukrepom za pomoč gospodinjstvom," je dejal.

Po mnenju podpredsednika Združenja Manager Andreja Božiča v Sloveniji v velikih podjetjih posebnih težav zaradi rasti cen energentov ne bi smelo biti, saj imajo ta sklenjene dolgoročne pogodbe. "Manjši porabniki pa bodo prizadeti in teh nekaj mesecev bo zelo težkih," je ocenil. Zaradi varnosti in neodvisnosti je poudaril razmislek o selitvi določenih proizvodenj nazaj v Evropo ter o izkoriščanju strateških surovin. Potrebne bodo strukturne spremembe in spremembe miselnosti, da bo treba za kakovost plačati več.

Direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš je poudarila, da v napovedih ne pričakujejo velike rasti plač, so pa zanjo precejšnja tveganja. Slovenija se s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile spopada od leta 2016, to pa je povezano z demografskimi gibanji ter neskladjem med znanjem in potrebami na trgu dela, je opozorila. Rast plač so opazili pred epidemijo, pritiski na rast so bili zaradi nizke inflacije ter večjega zaposlovanja manjši.

"Pomanjkanje delovne sile se nadaljuje in lahko vpliva na rast plač. Da se ne ustvarijo inflacijski pritiski, je treba dvigniti produktivnosti," je znova izpostavila. Božič je dodal, da pritiske na dvig plač že čutijo. "Epidemija je prinesla tudi to, da vrsta ljudi ni več pripravljena delati za dosedanjo plačo," je orisal. Odgovor na to v podjetjih je lahko hitra digitalizacija, pri čemer je glavni inženirski kader. Zato se je zavzel za sprejem socialne kapice.

Razpravljavci so spomnili na zahteve sindikatov po zvišanju minimalne plače. Božič je omenil slab zgled v javnem sektorju, kjer so si zdravniki po tiho dvignili plače za več kot 40 odstotkov. Pahor pa je spomnil na visoko pogajalsko izhodišče sindikatov ter na slabo razmerje med minimalno in povprečno plačo. "Pritisk na dvig minimalne plače hitro povzroči pritiske na druge plače. Če se to vgradi v stroške podjetij, se lahko sidro inflacijskih pričakovanj, ki je za zdaj trdno, premakne višje," je opozoril.

Med dolgoročnimi dejavniki z vplivom na inflacijo je Bednaš omenila še digitalizacijo, ki je pomemben dejavnik za dvig produktivnosti, je pa v sedanji krizi prinesla ozka grla v dobavi polprevodnikov. Cene bo dvignil oz. jih že zvišuje tudi zeleni prehod. "Ta zahteva naložbe," je dejala in spomnila na evropske finančne spodbude. Dodaten strošek bodo v prehodnem obdobju tudi obdavčitve energentov, ki bolj onesnažujejo.

Evropska centralna banka je ob sprejemu nove strategije denarne politike evropski statistični urad Eurostat pozvala, naj v harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin postopoma vključi tudi stroške lastništva stanovanjskih nepremičnin. Kot je danes povedal direktor Statističnega urada RS Tomaž Smrekar, bo to dolgotrajnejši proces, s katerim pa Slovenija ne bo imela velikih težav. Brezigar Masten je dodala, da bi bila po njihovih izračunih inflacija v Sloveniji v zadnjih 10 letih z upoštevanjem tega višja za odstotno točko.