Rudarji RTH-ja, ki poleg na januarske plače čakajo tudi na odpravnine 135 presežnim delavcem, so se odločili stavko prenesti v jamo. Predsednik stavkovnega odbora RTH-ja Anton Lisec je povedal, da je dobil klic iz finančne službe, da bodo dobili izplačane plače, denarja za odpravnine pa nimajo. Rudarji bodo zato stavkali naprej.

V rovu, kjer je po njegovih besedah med 14 do 16 stopinj, je trenutno 127 rudarjev, vzdušje med njimi pa je pozitvno.

Sestanek z ministrom
Preden so se odpravili pod zemljo, so se sešli še z ministrom za infrastrukturo in prostor Samom Omerzelom. Kot je dejal Lisec, se na jutranjem sestanku niso dogovorili o ničemer. Omerzel ni dal po njegovih besedah nobenih konkretnih obljub, vendar je bil dialog z njim korekten. "Mi nismo v službi nobene politike," je po poročanju MMC-jevega novinarja Luka Lukiča zagotovil Lisec. "Smo še vedno pripravljeni na dialog, ampak prek bankomata," je dejal in dodal, da so očitno stvari bolj kompleksne, kot so mislili.

Omerzel je po sestanku dejal, da je stavkovnemu odboru povedal, da je vlada podaljšala rok za zapiranje rudnika do leta 2018. Rudarje je prosil, naj jim dajo časa do konca dneva, da rešijo, kot je dejal, tehnične težave za izplačilo plač. Po mnenju Omerzela ima RTH veliko premoženja, iz katerega lahko črpa sredstva, prepričan pa je tudi, da je mogoče izpeljati prestrukturiranje RTH-ja. Omerzel je še dejal, da ne želi napovedovati, kako se bo stavka odvijala, in poudaril, da denar za plače je.

Ker denarja danes očitno ne bodo prejeli - gre za dele januarskih plač, ki zamujajo, in zapadle odpravnine -, so rudarji začeli stavko v jami, kjer bodo ostali do ureditve tega vprašanja. V jami je 70 rudarjev, novi pa se že odpravljajo k svojim sodelavcem. "Zahtev ne bomo spreminjali," je dejal Lisec.

Na pogovore v Hrastniku so sicer prišli tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan in nekateri poslanci iz Zasavja. Katarina Hočevar (DL), Barbara Žgajner Tavš (PS) in Jože Velikonja (PS) so izrazili zadovoljstvo, da je Omerzel prišel in se na lastne oči prepričal o razmerah, je še poročal Lukič.

Shod v podporo rudarjem
V Hrastniku se je pred poslopjem RTH-ja na shodu v podporo rudarjem zbralo nekaj več kot sto ljudi, poroča kolega Lukič. "Zbrali smo se za prihodnost Zasavja, da ta ne bo v drogah in alkoholu, ampak v uspešnih mladih," je dejal udeleženec. "Mi se ne bojujemo za sebe. Vsi mladi ljudje bodo nekam morali iti, ker jutri tu ne bo nič," se je slišalo. Zbrani so tudi poudarili pomen rudnika za kraj. "Vse, kar je tukaj zraslo, izvira iz rudnika," so dejali.

Na shod je prišel tudi Župan Hrastnika Miran Jerič, ki je dejal, da je po njihovem prepričanju največji problem v sredstvih za kadrovsko prestrukturiranje. "Energetika ni stvar lokalnih skupnosti, zato upam, da bo država odgovorno reševala te zadeve," je še dejal.

Poslanka SDS-a Sonja Ramšak je prišla na shod, a je dejala: "Nisem tu, da bi nabirala politične točke, ampak podpiram rudarje. Ob sanaciji bank pozabljamo na navadne ljudi." Podžupanja Trbovelj Jasna Gabrič pa je opozorila, da imajo "pravico vedeti, kam je šel denar, ki ga je država vložila v Zasavje".

Sindikalist Lisec se je podpornikom zahvalil. "Za zdaj vse pozivam k dostojanstveni podpori," je dejal. Protestniki medtem vztrajajo, da bodo ostali pred RTH-jem do konca stavke, in pozivajo ljudi, naj vztrajajo z rudarji.

Denar za plače je, plač pa zaradi blokade ni
Glavna zahteva rudarjev, ki so pred tednom že izvedli osemurno opozorilno stavko, je izplačilo januarskih plač v celoti. Rudnik ima zagotovljena sredstva za izplačilo plač, vendar celovška banka BKS zaradi skoraj treh milijonov evrov dolga RTH-ja ni odblokirala računa.

Kot je dejal direktor RTH-ja Bojan Jelen, so sredstva dobili že v sredo s prodajo nepremičnin, ki niso bile pod hipoteko. "V tem tednu pa nameravamo zagotoviti še sredstva za odpravnine," je zagotovil. "Z banko se pogovarjamo že tedne in upam, da se bomo še danes dogovorili za začasno sprostitev računov."

Kot je pred stavko pojasnil Lisec, jim zagotovilo o sredstvih na računu ne pomeni nič in takšnih zagotovil imajo že čez glavo. Jelen pa je izrazil obžalovanje, da jim v petek ni uspelo pridobiti soglasja banke BKS o deblokadi računa, pogovori z banko pa se bodo nadaljevali danes. Rudarji s stavko ne bodo pridobili prav nič, meni Jelen, ki je dodal, da so se v petek s stavkovnim odborom nekajkrat pogajali, vendar odbor ni hotel prisluhniti argumentom uprave. Jelena je podprl tudi minister Omerzel, ki je dejal: "Žal je prišel čas za reševanje rudnika prav v času krize, ampak na to ne moremo vplivati. Z vlado se trudimo popravljati napake preteklosti. Če bi načrte zapiranja upoštevali, danes ne bi bili tu."

Kot je dejal Lisec, je resorno ministrstvo imelo tri tedne časa za ukrepanje, vendar ni storilo ničesar glede njihovih stavkovnih zahtev. Po njegovih podatkih je država kot lastnica rudnika precej odgovorna za današnjo stavko. Lani bi namreč moral rudnik v skladu z zasavskim zakonom prejeti 14 milijonov evrov, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ pa so prejeli le pet milijonov evrov.

Zahtevajo plače in odpravnine
Rudarji RTH-ja poleg januarskih plač zahtevajo zagotovitev sredstev za odpravnine 135 presežnim delavcem in premije za prezaposlitve oziroma samozaposlitve presežnih delavcev. Zahtevajo tudi, da se preveri možnosti prezaposlitve zaposlenih v RTH-ju v okviru podjetij v lasti države, da se lastnik dokončno opredeli do nadaljnjega delovanja rudnika ter da se preverijo možnosti upokojevanja po rednih in izrednih pogojih zakona o upokojevanju.

Vračanje k stavkovni tradiciji
Rudarji se z današnjo stavko vračajo k stavkovni tradiciji, je še dejal Lisec. Za svoje pravice so se morali namreč delavci rudnika največkrat bojevati z vsemi možnimi sredstvi, velikokrat so se zatekali tudi k stavkam. Ena največjih in najbolj nasilnih stavk je bila leta 1889, njen rezultat pa je bil med drugim zvišanje plač in pozneje uvedba osemurnega delavnika.

Sledile so še stavke v letu 1892 in v letu 1903. Stavka Leta 1923 je trajala kar dva meseca. Z 72-urno gladovno stavko so rudarji zahtevali boljše delovne razmere v letu 1934. S stavko so uspešno uveljavljali svoje zahteve tudi po drugi svetovni vojni, ko so leta 1958 izvedli prvo stavko v socialistični Jugoslaviji.