"Gospodarska rast se letos umirja, zlasti v izvoznem delu gospodarstva, nižja kot lani je tudi rast zasebne potrošnje, nadaljuje pa se rast naložb v zgradbe in objekte," so v jesenski napovedi poudarili v Umarju.

Na spremembo letošnje napovedi v nominalnih zneskih močno vpliva spremenjeno izhodišče objave statističnega urada glede prve letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2022. Ta je prvotno oceno nominalnega BDP-ja na podlagi četrtletnih podatkov znižala za skoraj dve milijardi evrov, so sporočili.

"Na realna gibanja vpliva zlasti gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki je izrazitejše od pričakovanega spomladi. Na napoved vplivajo tudi spremembe v realni rasti nekaterih agregatov v objavi prve letne ocene za lansko leto, zlasti zasebne potrošnje ter dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu," so še pojasnili na uradu.

Umar vnovič nekoliko večjo rast BDP-ja pričakuje leta 2024, in sicer 2,8-odstotno. "S postopno višjo rastjo tujega povpraševanja pričakujemo ponovno rast izvoza in krepitev rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, nadaljevala se bo rast storitvene menjave," so napovedali.

Manjše tudi tuje povpraševanje

"Za vsako makroekonomsko napoved, zlasti v majhnem izvoznem gospodarstvu, je pomembno gospodarsko gibanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah in za letos, če primerjamo s spomladansko napovedjo, sploh pa z lanskim letom, se kaže, da je ta rast nekoliko nižja, zlasti v Nemčiji, kjer se zdaj po zadnjih napovedih pričakuje za letos recesija," je dejala direktorica Umarja Marijana Bednaš in dodala, da je za napoved še pomembnejša rast tujega povpraševanja, uvozne rasti v slovenskih trgovinskih partnericah. "Ta pa kaže bistveno večje umirjanje, se pravi z 2,9 spomladi na 1,4 po zadnjih podatkih in glede na lani pa sploh bistveno upočasnjeno rast tujega povpraševanja, ki se bo potem v prihodnjem letu ponovno okrepila," je dodala.

Kot je še pojasnila Bednaš se prihodnje leto pričakuje okrevanje, ki bo nekoliko počasnejše, kot je bilo predvideno spomladi. Pomemben vhodni podatek v gospodarski napovedi je bil po njenih besedah statistični podatek o BDP-ju v letu 2022, objavljen konec avgusta, ki je pokazal, da je bila gospodarska rast v lanskem letu precej nižja, kot je izhajalo iz prvih ocen, objavljenih februarja. Gospodarska rast je bila namreč popravljena s 5,4 na 2,5 odstotka, obseg BDP-ja pa je bil nižji za skoraj dve milijardi. Slovenska rast BDP-ja pa je bila nižja od povprečja EU-ja.

Poleg tega so dele Slovenije avgusta prizadele tudi "zgodovinske poplave". "Zgodovinske v smislu, da posledice teh poplav še niso bile zabeležene in to bo vplivalo po naši oceni, zlasti če govorimo o nekem neposrednem vplivu na gospodarsko aktivnost, bo zlasti vplivalo v tretjem četrtletju na prizadete predelovalne dejavnosti, ki so morale bodisi omejiti ali ustaviti proizvodnjo in pa na določene transportne poti," je poudarila.

Vpliv pomanjkanja delovne sile

Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se po ugotovitvah Umarja upočasnjujeta, kar je v veliki meri povezano tudi s pomanjkanjem delovne sile.

"Veliko dejavnosti še naprej poroča o pomanjkanju delovne sile oziroma nerealiziranem povpraševanju po delavcih in delež oziroma prispevek tujih državljanov k medletni rasti je že zelo visok, tako da zelo velik del prirast zaposlenosti že izhaja iz zaposlovanja tujih državljanov," je pojasnila direktorica Umarja in dodala, da pomanjkanje delovne sile lahko pomeni tudi večje pritiske na cene in plače. Umar sicer napoveduje skromno realno rast plač okoli enega odstotka.

Inflacija se bo, kot je dejala, umirila s sedanjih 6,2 odstotka na 5,4 odstotka. Ob koncu leta pa bo zaradi visokih ravni v začetku leta v letnem povprečju 7,6 odstotka. Inflacijo z dvema odstotkoma pa pričakujejo šele ob koncu leta 2025.

Velik delež prispevka k inflaciji v Sloveniji izhaja tudi iz rasti cen storitev in drugega blaga, brez goriv in hrane. "Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen energentov in hrane, ostaja razmeroma visoka, v Sloveniji je trenutno malo nad osem odstotka, v evrskem območju malo nad šest odstotkov," je še pojasnila.