Vlada je danes, potem ko se je seznanila s pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj za leto 2022, ki ga je pripravil Umar, sprejela nacionalni reformni program in program stabilnosti za leto 2022. Ta dva dokumenta mora Slovenija tako kot preostale države članice najpozneje do konca tega meseca poslati v Bruselj. Z njima povezan okvir za pripravo proračunov.

Oba dokumenta je predstavil finančni minister Andrej Šircelj. Kot je dejal, sta bila potrjena v času izjemnih tveganj – tako finančnih in ekonomskih kot varnostnih. "Včasih smo govorili, da je kriza vsakih pet ali deset let – danes je po šestih mesecih že nova kriza. Ta se nanaša na vojno v Ukrajini, pred tem smo imeli zdravstveno krizo v povezavi z epidemijo in to se seveda odraža tudi na kazalcih," je dejal in opozoril, da to prenaša nova, časovno neopredeljena tveganja. V tem okviru in v takšnih okoliščinah je po besedah ministra potekala tudi priprava in potrjevanje pakta stabilnosti in reformnega programa za leto 2022, zaradi česar je prišlo do zamude. "Danes smo pakt stabilnosti poslali tako fiskalnemu svetu – tudi z odgovorom in opravičilom – in seveda tudi Evropski komisiji," je sporočil minister.

Umar napoved rasti BDP-ja znižal s 4,7 na 4,2 odstotka

Umar je spomladansko gospodarsko napoved sicer pripravil že pred mesecem dni, vendar se je ministrski zbor v predvolilnem času ni odločil obravnavati. Opozicija je takrat opozarjala, da vlada pred volitvami prikriva slabo stanje v javnih financah. Vlada se je danes vendarle seznanila s spomladansko gospodarsko napovedjo, v kateri je Umar za letos napoved rasti BDP-ja znižal s 4,7 na 4,2 odstotka. "Ne gre za nič drugega kot izključno strokovne zadeve. Minister za finance in vlada si seveda želi čim bolj točno napoved gospodarske rasti," je v luči očitkov o načrtnem prikrivanju slabše napovedi pred volitvami dejal minister Šircelj. Kot je pojasnil, je bil zamik posledica nezadostne prisotnosti ministrske ekipe. Ob tem je dodal, da so napovedi – tako domače kot mednarodne v zadnjih dveh letih napovedovale nižje rasti od dejanskih. To po njegovih besedah odraža pesimizem v družbi.

Ob gospodarski rasti, ki jo predvideva Umar, je do leta 2025 izračunan tudi saldo sektorja država. V primeru nespremenjenih politik je nominalni primanjkljaj po posameznih letih nižji od ciljnih vrednosti v deležu BDP-ja. Tako se bo primanjkljaj postopno znižal do leta 2025, ko naj bi znašal 1,7 odstotka BDP-ja. V letu 2022 naj bi po besedah Širclja znašal 4,1 odstotka, medtem ko naj bi bil primanjkljaj v letu 2023 že pod tremi odstotki BDP-ja, in sicer 2,97 odstotka.

Program stabilnosti predvideva zniževanje javnega dolga do leta 2025 na 68 odstotkov

Program stabilnosti je pripravljen v času dejavnosti, vezanih na državnozborske volitve, izrednih makroekonomskih negotovosti zaradi humanitarnih in ekonomskih posledic vojne v Ukrajini ter vzpostavitve gospodarskih ravnotežij po obdobju epidemije. Proračunski primanjkljaj bo po oceni v letu 2023 nižji od 3 odstotke BDP-ja, javni dolg se bo do leta 2025 znižal na 68 odstotkov BDP-ja, je povedal Šircelj.

Med drugim je dejal, da je Evropska komisija v smernicah za fiskalno politiko za leto 2023, predstavljenih 2. marca 2022, napovedala, da se bo zaradi krepitve negotovosti o odpravi splošne odstopne klavzule od fiskalnih pravil ponovno odločalo na podlagi spomladanske napovedi v maju. V drugi polovici leta bo Evropska komisija predvidoma predstavila tudi predloge glede sprememb ekonomskega upravljanja EU-ju, vključno s fiskalnimi pravili.

Nacionalni reformni program: med ključnimi pokojninska in zdravstvena reforma

Kot je dejal Šircelj, so ključne reforme pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma dolgotrajne oskrbe. Starajoče se prebivalstvo pomeni velik pritisk tudi na politiko zaposlovanja. Nacionalni reformni program navaja ukrepe na trgu dela za spodbujanje zaposlovanja. Pomembno poglavje predstavljajo ukrepi za zagotavljanje digitalnega prehoda. Slovenija si je zadala biti med prvimi petimi najbolj digitalno naprednimi državami v Evropski uniji do leta 2030, zato je poleg ustanovitve vladne službe za digitalno preobrazbo in strateškega sveta za digitalizacijo sprejela vrsto ukrepov in naložb za učinkovit digitalni prehod.

Za rast produktivnost je pomembno zagotavljanje učinkovitega poslovnega okolja, kar je Slovenija naslovila s spodbujanjem inovativnega javnega naročanja, spodbujanjem naložb in odpravo administrativnih bremen. Na področju trajnostne rasti in zelenega prehoda se je Slovenija zavezala za ključne reforme in naložbe v podporo pravičnemu zelenemu prehodu. Med ključnimi naložbami so naložbe v železniško infrastrukturo, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. K temu bo pripomogla tudi zakonodaja na področju cestnega in potniškega prometa.

Sorodna novica Iztekajo se nekateri ukrepi za blažitev energetske draginje

Trenutne višine trošarin vlada ohranja še za tri mesece

Vlada je izdala spremembe uredbe o določitvi zneska trošarine za energente, ki ohranjajo trenutne višine trošarin še nadaljnje tri mesece, in sicer od 1. maja do 31. julija 2022. Kot je zapisano v sporočilu za javnost, skuša tako tudi na področju davčne politike reševati stiske prebivalstva in gospodarstva zaradi visokih cen nafte.

Rast cen energentov je trenutno velik izziv ne le za Slovenijo, ampak tudi druge države. Ambiciozen načrt opuščanja fosilnih goriv bo sedanja kriza na trgu energentov še pospešila. Na tem področju bo ukrepanje v naslednjih mesecih ključno, zato se načrtuje sprejem novih ukrepov.

Vlada sprejela uredbo o oblikovanju cen učbenikov

Vlada je na dopisni seji sprejela uredbo o oblikovanju cen učbenikov. Trenutno veljavna uredba se namreč izteče s 1. majem, vlada pa s sprejemom nove še naprej ohranja neposredni nadzor nad cenami učbenikov, ki so edini za posamezen predmet oziroma strokovni modul v nekem razredu, letniku ali programu.

Cene učbenikov, ki jih je vlada določila po 1. januarju 2020, se ne smejo povišati, cene že potrjenih učbenikov s 1. majem 2020 pa se lahko povišajo največ za 1,5 odstotka za splošnoizobraževalne predmete in največ za dva odstotka za strokovne predmete za nižje poklicne, srednje poklicne, srednje tehniške in druge srednje šole, so pojasnili v sporočilu po seji vlade.

Dodali so, da cene vseh preostalih (alternativnih) učbenikov ter cene vseh delovnih zvezkov, zbirk nalog oziroma vaj in atlasov določajo založniki prosto v skladu s ponudbo in povpraševanjem ter jih ta uredba ne ureja.

Sredstva za potrebe Slovenske vojske

Vlada je sprejela sklep, da se za nakup premestljivih komunikacijsko-informacijskih sistemov za potrebe Slovenske vojske namesto dosedanjih 12,8 milijona evrov zagotovi 30,4 milijona evrov skupaj z DDV-jem.

Sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja

Vlada je imenovala komisijo za vodenje postopka oddaje sredstev in izvedbe javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja do leta 2025, za kar bo namenjenih skupaj 10,85 milijona evrov, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.