V trgovini in dejavnostih s področja turizma so se poleti nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, ob tem so gospodinjstva povečala porabo. Pri izvoznem delu gospodarstva pa v zadnjih mesecih opažajo umirjanje rasti, kar povezujejo z motnjami dobave surovin v avtomobilski industriji, so zapisali v publikaciji Ekonomsko ogledalo, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah po njihovih navedbah ostaja primerljiv primerljivemu obdobju pred epidemijo, v zadnjih mesecih pa se je upočasnila rast predvsem industrijske porabe elektrike.

Prav tako so zaznali spremembe zaradi negotovosti glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19, pri čemer so spomnili tudi na uvedbo pogoja PCT (preboleli, cepljeni testirani) sredi preteklega meseca. Vse to se je odrazilo "v poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa ostajata na višji ravni kot pred letom in pred epidemijo", so pojasnili.

Sorodna novica Slovenija dosegla v drugem četrtletju najvišjo rast stopnje zaposlenosti v EU-ju

Brezposelnost se zmanjšuje

Okrevanje pa se nadaljuje na trgu dela, saj se je število brezposelnih v poletnih mesecih zmanjšalo in je nižje kot pred epidemijo. Konec septembra je bilo brezposelnih 66.122 ljudi, kar je 4,6 odstotka manj kot konec avgusta in 21,3 odstotka manj kot pred letom dni.

Cene rastejo

Rast cen življenjskih potrebščin se je medtem septembra okrepila na 2,4 odstotka, k njej pa so podobno kot v predhodnih mesecih največ prispevale višje cene naftnih derivatov. Višja je bila tudi rast cen storitev, najbolj tistih, povezanih s turizmom. Se pa postopno pod vplivom rasti cen surovin in ozkih grl v dobavnih verigah krepijo tudi cene trajnega blaga, so navedli.

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih osmih mesecih znašal 2,1 milijarde evrov in je bil nekoliko nižji kot pred letom. Glavnina primanjkljaja je še naprej izvirala iz povišanih odhodkov, večinoma zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije.