Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) meni, da je Sloveniji v prvi polovici leta in v obdobju po prevzemu evra uspelo ohraniti vsa bistvena makroekonomska ravnotežja. Odločitev o zaostritvi, zlasti fiskalne politike v prihodnosti bo odvisna od ocene ali inflacija povzroča dodatna makroekonomska neravnotežja ali pa je le posledica pospešenega približevanja Slovenije razvitim državam.

Umar je ocenil, da uvedba evra na inflacijo ne vpliva več. V približno 80 do 90 odstotkih je nanjo vplivala v lanskem decembru in letošnjem januarju, pri čemer je bil prispevek evra k inflaciji 0,23 odstotne točke. Po februarju ta učinek ni bil več viden, inflacijo pa je bila posledica drugih dejavnikov, in ne več evra, je prepričan Vasle, bodoči prvi mož Umarja.

Umar je v publikaciji Ekonomsko ogledalo zapisal, da je letos do največjega dviga cen prišlo v skupini hrana - v prvih sedmih mesecih je bil njihov prispevek k inflaciji 0,9 odstotne točke, kar je trikrat več kot v enakem obdobju lani.

K inflaciji je veliko prispevala tudi nafta. Cena sodčka je bila v začetku leta 55 dolarjev na sod, konec junija pa že 77 dolarjev, kar je k letošnji inflaciji dodalo eno odstotno točko.

Razkorak med inflacijo v območju evra in v Sloveniji se povečuje, ko naraščajo cene nafte, saj imamo v Sloveniji v indeksu cen približno dvakrat večji delež tekočih goriv za prevoz in ogrevanje kot drugje v evroobmočju. Slovenec porabi približno isto količino goriva kot ostali prebivalci območja evra, vendar so povprečne plače v Sloveniji polovico nižje, torej znesek predstavlja večji delež v porabi, je še navedel Vasle.