Za Boštjana Vasleta z Urada za makroekonomske analize in razvoj je stanje jasno in skrb vzbujajoče. Pričakovanja glede gospodarskega okrevanja se poslabšujejo, razmere na mednarodnih finančnih trgih se zaostrujejo, viša se inflacija, gospodarska rast pa gre v nasprotno smer. Novoizvoljena vlada bo morala nemudoma zavihati rokave.

Dogodki v Grčiji, kjer že sprejeti sveženj mednarodne pomoči in odpisa dolgov ogroža nestabilna vlada, ter podobno majava Italija še dodatno dvigujejo negotovost. To oceno potrjujejo tudi množično nižajoče se ocene, ki jih za države evrskega območja dajejo mednarodne bonitetne agencije. Ker je Slovenija z izjemno visokim deležem izvoza v BDP-ju zelo odvisna od dogajanja na mednarodnem trgu, se ta šok po Vasletovih besedah kaže tudi na stanju pri nas.

Gradbeništvo z le 40 odstotki obsega iz leta 2008
Znotraj Slovenije je Umar v zadnjem četrtletju sicer zaznal nekatera pozitivna gibanja, a je, kot nadaljuje Vasle, prišlo do prekinitve. Proizvodno-predelovalne dejavnosti sicer izkazujejo določeno rast, a je to ob nadaljnjem padanju aktivnosti gradbeništva, ki trenutno obsega le 40 odstotkov aktivnosti iz leta 2008, nima skoraj nikakršnega vpliva na gospodarsko klimo. Padec zaupanja je po Vasletovih besedah viden po celotnem gospodarstvu.

Dvig inflacije na skoraj tri odstotke
Vse to se kaže tudi pri slovenski konkurenčnosti, ki se je v zadnjem četrtletju poslabšala. Vasle je še posebej izpostavil dvig inflacije, ki se je na medletni ravni povečala na skoraj tri odstotke. K temu sta ključno prispevala dvig cen hrane na svetovnih trgih ter sezonski dvig cen obleke in obutve. Po drugi strani se je Umarjeva ocena slovenskega potenciala gospodarske rasti prepolovila.

Ena ključnih težav: zastoj kreditiranja
Temeljna značilnost krize, ki se vleče že ves čas od njenega začetka, je kreditni krč. Leta 2008 so banke v gospodarstvo s posojili neto posredovale več kot štiri milijarde evrov. Leto pozneje je ta številka znašala le še 95 milijonov, šlo je pa še navzdol - od takrat naprej gospodarstvo bankam denar v povprečju vrača. Po Vasletovem mnenju je krivda na obeh straneh - tako med podjetji, saj so slovenska med najvišje zadolženimi v evroobmočju, kot pri bankah.

Javnofinančna luknja ostaja nezakrpana
Dvomilijardni razkorak med proračunskimi prihodki in odhodki ostaja tretji večji razlog, ki vodi do poslabšanja slike Slovenije na mednarodnih trgih. Trenutno so sicer aktualni pozivi večjega dela politike k sprejetju intervencijskega zakona, a mu - po drugi strani - večji del sindikatov nasprotuje.

Umar svetuje
Na novinarsko vprašanje, kaj bi morala novoizvoljena vlada najprej postoriti čim prej po prevzemu oblasti, je Vasle poudaril konsolidacijo javnih financ. Začenši z ukrepi za višanje konkurenčnosti, saj je za Slovenijo ključno, kako so njeni izdelki pozicionirani na svetovnih trgih, svetuje prvi mož Umarja. Ne gre pozabiti na finančne posledice starajočega se prebivalstva, pri nas bodo med državami EU-ja največje. Okrevanje močno zavira tudi zastoj kreditiranja, je sklenil Vasle.