Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) po besedah direktorice Maje Bednaš v letošnjem poročilu, petem po vrsti, ugotavljajo, da gibanja na makro ravni za Slovenijo niso ravno spodbudna. Dolgoletni zaostanek Slovenije za povprečjem EU-ja, tako po BDP-ju na prebivalca po merilu kupne moči kot po produktivnosti, se namreč ohranja in je celo nekoliko večji kot leta 2008. Po BDP-ju na prebivalca je bila Slovenija lani na 89 odstotkih povprečja EU-ja, po produktivnosti na zaposlenega pa pri 82 odstotkih. Njen zaostanek za vodilnimi inovatorkami med članicami EU-ja je medtem okoli 30 odstotnih točk.

Zapiranje razvojne vrzeli po BDP-ju večinoma temelji na večji količini dela in rasti zaposlenosti, premiki pri produktivnosti pa so zelo skromni, je Bednaš ugotavljala na predstavitvi poročila v Ljubljani. To je skrb vzbujajoče, saj s povečevanjem zaposlenosti zaradi demografskih sprememb zaostanka ne bo mogoče več zmanjševati, je dodala.

A kljub temu na Umarju ugotavljajo, da Slovenija na številnih področjih ohranja dobro izhodišče za pospešen razvoj. Ne samo da ohranja konkurenčno prednost na področjih, kjer je tradicionalno močna, ampak je v zadnjih dveh letih začela napredovati tudi pri nekaterih drugih dejavnikih, kjer do zdaj ni bila v ospredju, na primer pri trženju in bolj mehkih vidikih inovacij.

Osrednji izziv po ocenah avtorjev poročila tako niso spremembe, ampak hitrost in odločnost pri njihovem uvajanju, sploh v primerjavi z vodilnimi inovatorkami na severu in severozahodu Evrope.

Glede zaposlenosti in količine dela smo na pravi strani in delamo celo več kot v teh državah. Njihova skrivnost je, da ustvarijo bistveno več. "Naša naloga je torej dvig produktivnosti," je v uvodu v predstavitev strnil urednik poročila o produktivnosti Peter Wostner.

Ugotavlja, da je Slovenija v obdobju od 2010 do 2022 na številnih področjih dosegla viden napredek in pozitivne premike. Slovensko gospodarstvo je tako kljub nekaterim najnovejšim težavam še naprej v dobri kondiciji. Obenem je tudi vse bolj vpeto v globalne verige vrednosti. Tudi poslovno okolje se počasi izboljšuje, se pa obenem izboljšuje v drugih državah in tako ostajamo nekje okoli povprečja, je ugotavljal Wostner. "Treba si je izbiti iz glave zgodbo, da smo zadovoljni s povprečjem," je dejal in omenil potrebo po okolju, ki bo podjetjem omogočalo agilnost in hitro prilagajanje.

Letošnje poročilo o produktivnosti se je posvetilo predvsem vprašanju kadrov oz. človeških virov. Slovenija je od leta 2010 dosegla izjemne rezultate pri rasti zaposlenosti, še posebej v starostni skupini od 20 do 54 let, kjer je čisto na vrhu v EU-ju in na ravni vodilnih inovatork.
Tudi izobrazbena struktura zaposlenih se je bistveno izboljšala in se približuje ravni vodilnih inovatork, kar je po Wostnerjevih besedah zelo dobra novica za produktivnost. A problem je, da zaradi demografskih sprememb zmanjkuje kadra. Število delovno sposobnega prebivalstva se zmanjšuje po dinamiki okoli 5000 na leto, je poudaril.

Pri tem Slovenija nikakor ni izjema v EU-ju in razvitem svetu, je pa po Wostnerjevih besedah zelo pomembno, kako bo na ta izziv odgovorila. Treba je tako maksimalno angažirati vse razpoložljive kadrovske vire.

Pri zaposlovanju tujih delavcev je treba postati bolj privlačen za visoko izobražene kadre; še naprej izziv ostaja strukturno neskladje na trgu dela; na področju izobraževanja Slovenija ni dobra pri ustvarjanju vrhunskih kadrov, zaradi počasnejše rasti plač pri bolj izobraženih zaposlenih pa se zmanjšuje donos izobrazbe; prek vseživljenjskega učenja je treba spremeniti razumevanje življenjskega cikla, obenem pa je treba izkoristiti tudi prednosti prožnejših oblik dela, je nanizal Wostner.

Hitro se v svetu razvija področje umetne inteligence, njene prednosti ter prednosti drugih vidikov tehnološkega razvoja pa bodo izkoristile predvsem države, ki bodo ambiciozne, inovativne in se bodo hitro prilagodile na nove trende, je prepričan Wostner.

Določene pozitivne premike je bilo zaznati tudi pri pospešitvi inovacijske in investicijske aktivnosti, saj Slovenija v zadnjih letih napreduje hitreje od povprečja EU-ja. Pozitivna gibanja je hkrati zaznati tudi na nekaterih drugih področjih, npr. pri vlaganjih v trženje in manj oprijemljive inovacije, pri patentih in znamčenju, močno pa naj bi se pospešila tudi okoljska vlaganja podjetij.

A šibkosti je še vedno precej, tako pri državi kot pri podjetjih. Predvsem pa moramo biti pri vsem prodornejši, bolj prebojni in pogumnejši, je dejal Wostner.

Na Umarju so tako za odločevalce pripravili 22 priporočil, ki so jih strnili v več skupin.