Gospodarska rast se je v drugem letošnjem četrtletju precej umirila. Po 2,1-odstotni rasti v prvem trimesečju se je BDP med aprilom in junijem medletno realno okrepil le za 0,7 odstotka. V prvem polletju je bila gospodarska rast 1,4-odstotna, je objavil statistični urad.

Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU-ju, je bila medletna rast v drugem trimesečju 0,8-odstotna, v četrtletni primerjavi pa 0,2-odstotna.

Rast BDP-ja podpira potrošnja

V Banki Slovenije so v odzivu zapisali, da sta rast še naprej podpirali predvsem potrošnja države in gospodinjstev, medtem ko ostajajo šibke gradbene investicije in izvozna aktivnost. Gospodarska rast v Sloveniji ostaja primerljiva s povprečjem celotnega evrskega območja, ki je na medletni ravni v drugem trimesečju zaznalo 0,6-odstotno krepitev BDP-ja, so navedli.

Zniževanje inflacije in še naprej ugodne razmere na trgu dela so v Sloveniji dodatno krepili zaupanje potrošnikov in ohranjali visoko raven porabe gospodinjstev. K razmeroma močnemu domačemu povpraševanju v drugem četrtletju je prispevala tudi visoka rast državne porabe, kar je po navedbah Banke Slovenije med drugim odražalo večje izdatke za zdravstvo in obnovo po poplavah.

Gospodarsko rast so medtem v največji meri zavirali nižje gradbene investicije in neto izvoz, na katerega je vplivala šibka aktivnost v ključnih trgovinskih partnericah. Negativni saldo v menjavi s tujino je tako rast zniževal za 4,1 odstotne točke.

Po dejavnostih se krepka domača poraba po ugotovitvah Banke Slovenije kaže v solidni medletni rasti storitev. Po težavnem letu 2023 je letos višja tudi aktivnost v predelovalnih dejavnostih, njihovo okrevanje pa spodbuja tudi obnova zalog, ki so rast v drugem trimesečju zviševale za 2,4 odstotne točke.

Gradbeništvo trenutno ne prispeva več h gospodarski rasti. Nižja gradbena aktivnost je po oceni Banke Slovenije posledica zaključka nekaterih državnih projektov ob izteku preteklega večletnega finančnega obdobja EU-ja in manjša dinamika stanovanjske gradnje. Kljub tekočemu upadanju pa obseg gradbenih del ostaja visok in še vedno za približno petino presega raven pred pandemijo covida-19, so še navedli v centralni banki, ki je junija Sloveniji za letos napovedala 2,5-odstotno gospodarsko rast, novo napoved bo predvidoma objavila decembra. Že pred tem, v sredini septembra, bo najnovejše gospodarske napovedi predstavil urad za makroekonomske analize in razvoj, ki je februarja napovedal 2,4-odstotno krepitev slovenskega BDP-ja.

Za celotno leto sicer večina zadnjih domačih in tujih napovedi govori o gospodarski rasti nekje okoli 2,5 odstotka oz. nekoliko pod tem. Potrebna pospešitev rasti v nadaljevanju leta bo verjetno odvisna tudi od razvoja v evrskem območju, kjer za zdaj ni zaznati izhoda iz trenutnih šibkih gibanj.

Umar: Neugoden konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov

Medletna rast BDP-ja se je v drugem letošnjem trimesečju glede na prvo četrtletje umirila zaradi nižje medletne rasti zasebne porabe in upada investicij v osnovna sredstva, močno negativen je bil tudi prispevek menjave s tujino, je v komentarju objave statističnega urada zapisal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Medletna rast v Sloveniji je po ugotovitvah Umarja ostala ugodnejša kot v evrskem območju in celotnem EU-ju, kjer se je BDP medletno povečal za 0,6 oz. 0,7 odstotka, četrtletna rast pa je bila rahlo nižja kot v obeh območjih, kjer je dosegla 0,3 odstotka.

Rast BDP-ja je zniževal predvsem saldo v odnosih s tujino. Ta je bil negativen in je rast znižal za 4,1 odstotne točke, pri čemer je na rast uvoza vplivalo tudi povečevanje zalog, ki je sicer rast zviševalo za 2,4 odstotne točke.

"Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva sta v drugem četrtletju nadalje omejevala nizka rast tujega povpraševanja ter stroškovno in cenovno neugoden konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. (...) Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je po drugi strani povečala tretje četrtletje zapored in ostala večja tudi medletno," je o gibanjih v izvoznem delu gospodarstva v sporočilu za javnost zapisala namestnica direktorice Umarja Alenka Kajzer.

Poleg tega se je po rasti v zadnjih treh letih v drugem četrtletju medletno znižala tudi investicijska aktivnost, prav tako se je znižala dodana vrednost v gradbeništvu. Aktivnost je bila nižja tudi v gradnji inženirskih objektov, ki so običajno vezani na državne investicije. Investicije podjetij v opremo in stroje ostajajo medletno nižje ob povečani negotovosti v mednarodnem okolju in višjih obrestnih merah, je pojasnila Kajzer.

Medletna rast potrošnje gospodinjstev se je umirila. Gospodinjstva so ob tem po ugotovitvah Umarja več trošila za nakupe avtomobilov in turistične storitve v tujini, manj pa za hrano, neživilske izdelke in prenočitve doma. Medletno je bila večja prodaja v trgovini z motornimi vozili, manjša pa prodaja v trgovini na drobno. Ob večjem številu prihodov in nočitev tujih turistov se je nadaljevala rast dodane vrednosti v storitvah, povezanih s turizmom.

Rast državne potrošnje se je občutno okrepila, na kar je po navedbah Umarja med drugim vplivalo letošnje preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, kar je povečalo javne izdatke za zdravila in blago ter storitve v zdravstvu. K rasti je prispevala tudi odprava posledic lanskih poplav, nekoliko se krepi še rast zaposlenosti v sektorju država.

Na začetku tekočega tretjega trimesečja je bil kazalnik gospodarske klime na enaki ravni kot v drugem četrtletju, medletno pa je ostal višji. Julija je bilo zaupanje medletno višje v vseh dejavnostih z izjemo gradbeništva.

V Umarju so sicer že začeli pripravo jesenske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo bodo predstavili v sredini septembra. V spomladanski napovedi so za letos napovedali 2,4-odstotno krepitev BDP-ja.