Po upočasnitvi rasti v letu 2023, ko se je slovensko gospodarstvo ob umiritvi zasebne porabe in šibkem zunanjem povpraševanju ter kljub krepki rasti investicij po dosedanjih ocenah povečalo za 1,6 odstotka, v EBRD-ju ugotavljajo postopno izboljšanje dinamike v predelovalni industriji, ki je bila v zadnjih dveh letih najbolj na udaru zaradi zunanjih šokov. Zasebna poraba se medtem kljub počasnemu umirjanju inflacije še ni vrnila na ravni iz 2022.

Obnova po katastrofalni ujmi avgusta lani, ki v 2023 še ni stekla v predvidenem obsegu, naj bi letos vendarle močneje okrepila investicijsko dejavnost, prihodnje leto pa naj bi na rast blagodejno vplivalo tudi okrevanje v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah države, na kratko pričakovanja za Slovenijo opisujejo v EBRD-ju.

Ocena rasti za celotno območje pri 3 odstotkih

Organizacija je v torek v Erevanu začela tridnevno letno zasedanje in poslovni forum, katerega del je vedno tudi najnovejša gospodarska napoved za regijo, kjer deluje. Gre za veliko območje srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, nekdanjih sovjetskih republik z Mongolijo in dela severne Afrike ter Bližnjega vzhoda.

Oceno letošnje rasti za celotno regijo je EBRD v primerjavi z zadnjo napovedjo iz lanskega septembra poslabšal za 0,2 odstotne točke na 3,0 odstotka. Prihodnje leto naj bi se rast pospešila na 3,6 odstotka. Letošnja krepitev BDP-ja v regiji bo tako kljub popravku navzdol še vedno višja kot lani, ko je ob posledicah ruskega napada na Ukrajino in energetske krize dosegla 2,5 odstotka.

Manjše poslabšanje glede na septembrsko napoved je predvsem posledica za 0,3 odstotne točke nižje napovedi za srednje- in vzhodnoevropske članice EU-ja. To območje, ki ga sestavlja tudi Slovenija, naj bi tako letos predvsem zaradi šibkosti nemškega gospodarstva kot glavnega zunanjetrgovinskega motorja za regijo raslo le po 2,2-odstotni stopnji. Prihodnje leto naj bi se rast okrepila na 3,1 odstotka.

V teh državah, tako kot v večini druge regije, kjer deluje EBRD, je bila težava tudi še dodatno višja rast cen glede na države v južni, zahodni in severni Evropi. Inflacija se sicer umirja, a ostaja vsaj za dve odstotni točki višja, kot je npr. povprečje EU-ja in evrskega območja.

Pod največjim pritiskom so Češka in baltske države

Na Češkem in v Estoniji bo rast po napovedih EBRD-ja letos nižja od enega odstotka. Za ti dve državi je banka tudi najbolj poslabšala napovedi v primerjavi s septembrom, za Češko za 1,6 odstotne točke, za Estonijo pa za 1,2 odstotne točke. Še najboljšo dinamiko naj bi pokazali Poljska in Hrvaška. Tam naj bi se letos gospodarska rast povečala za 2,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi se medtem rast okrepila povsod in v baltskih državah ter na Poljskem presegla tri odstotke.

Sorodna novica V prvem četrtletju 2,1-odstotna rast slovenskega BDP-ja

Območje Zahodnega Balkana, ki je prav tako pomembna za Slovenijo, naj bi letos dosegla 3,3-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke manj od napovedi iz septembra lani. Prihodnje leto naj bi se rast dvignila na 3,7 odstotka. Še najslabša dinamika naj bi bila v Severni Makedoniji.

Turčija naj bi letos dosegla 2,7-odstotno krepitev BDP-ja, kar je 0,3 odstotne točke slabša napoved kot septembra. Prihodnje leto naj bi se rast okrepila na 3,0 odstotka. Napoved za Ukrajino, ki je še vedno žrtev ruske agresije, ostaja pri triodstotni rasti v tem letu. V prihodnjem letu EBRD pričakuje skok na šestodstotno rast.

Rusija, ki je zaradi napada na sosedo pod zahodnimi sankcijami, naj bi letos imela 2,5-odstotno gospodarsko rast. To je 1,5 odstotne točke več od napovedi iz septembra lani. Prihodnje leto EBRD pričakuje poslabšanje dinamike, rast na 1,5 odstotka.

Bruselj napoved za 2024 zvišal, za 2025 pa znižal

Novo napoved gospodarske rasti Slovenije je objavila tudi Evropska komisija. Za letos je napoved rasti slovenskega BDP-ja zvišala z 1,9 na 2,3 odstotka, za leto 2025 pa znižala z 2,7 na 2,6 odstotka. Kot navajajo v Bruslju, se je slovenski BDP lani okrepil za 1,6 odstotka. Dodajajo, da se je domače povpraševanje izkazalo za odporno, pri čemer poudarjajo naložbe v gradnjo, ki so se povečale za skoraj 25 odstotkov.

Uvoz je v letu 2023 po navedbah komisije upadel precej hitreje kot izvoz, tako da je neto izvoz močno prispeval k rasti. Vendar pa so na drugi strani spremembe zalog močno negativno vplivale na gospodarsko rast. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je rast BDP-ja okrepila, kar je bilo deloma tudi posledica začetka obnove po avgustovskih poplavah.

Zaradi popoplavne obnove in naložb v okviru Evropskega sklada za okrevanje in odpornost bodo javne naložbe ostale obsežne. Letos se bo izvoz okrepil, a obenem v Bruslju napovedujejo tudi rast uvoza, tako da bo zunanjetrgovinski saldo negativno prispeval k rasti. V prihodnjem letu bo prispevek znova pozitiven.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,4 odstotne točke več, kot je napovedala v zimski napovedi. Za prihodnje leto ji napoveduje 2,6-odstotno rast, potem ko ji je februarja 2,7-odstotno.

Napovedi za obe leti sta precej nad povprečjem območja z evrom in EU-ja. Evrskemu območju Bruselj za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP-ja, za leto 2025 pa 1,4-odstotno. Za EU pa za leto 2024 napoveduje 1,0-odstotno rast BDP-ja, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno. Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos znižala z 2,9 na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala z 2,0 na 2,4 odstotka.

Eurostat ostal pri oceni rasti evrskega BDP-ja v prvem četrtletju

Evropski statistični urad Eurostat medtem v svoji drugi oceni ni spreminjal podatkov glede rasti BDP-ja v evrskem območju v prvih treh mesecih leta. V evrskih državah je bila rast na četrtletni ravni 0,3-odstotna, medletno pa 0,4-odstotna. Slovenija je bila z 1,8-odstotno medletno rastjo precej nad povprečjem, s četrtletno stagnacijo pa med slabšimi članicami. Je pa Eurostat malenkost popravil oceno glede gospodarske rasti v celotnem EU-ju. Medtem ko je ostal pri ocenjeni 0,3-odstotni rasti v primerjavi z zadnjim lanskim trimesečjem, je oceno medletne rasti popravil z 0,5 odstotka na 0,4 odstotka.

Sorodna novica OECD zvišal svetovno gospodarsko napoved. Slovenija bo imela po napovedih 2,3-odstotno rast.

V vsakem primeru se je dinamika v obeh območjih popravila glede na zadnje tri mesece 2023, ko se je evrsko gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo za 0,1 odstotka in v medletni primerjavi zraslo za le 0,1 odstotka, v celotnem EU-ju pa je na četrtletni ravni stagniralo in medletno zraslo za 0,2 odstotka.

Podatke za prvo trimesečje je zdaj objavila že večina članic EU-ja. V medletni primerjavi je najvišjo rast med članicami EU-ja in v ožjem evrskem območju dosegel Ciper s 3,3 odstotka, sledile so prav tako evrske članice Litva z 2,9 odstotka, Slovaška z 2,7 odstotka in Španija z 2,4 odstotka. V Sloveniji je bila medletna rast 1,8-odstotna.

Najslabše so se v medletni primerjavi odrezale Irska s 4,9-odstotnim nazadovanjem BDP-ja (za Irsko sicer velja, da zaradi značilnosti njenega zelo odprtega gospodarstva BDP močno niha), Estonija z 2,1-odstotnim krčenjem, Avstrija z 1,3-odstotnim, neevrska članica Švedska z 1,1-odstotnim, Nizozemska z 0,6-odstotnim, Finska z 0,4-odstotnim in Nemčija z 0,2-odstotnim nazadovanjem gospodarske dejavnosti.

V četrtletni primerjavi so najbolj rasli Ciper (1,2 odstotka), Irska (1,1 odstotka) ter Litva, Latvija in Madžarska (0,8 odstotka). Najslabše je bilo gibanje BDP-ja v Estoniji (-0,4 odstotka), na Nizozemskem in Švedskem (-0,1 odstotka) ter v Sloveniji (0,0 odstotka).