Uprava za varno hrano je med aprilom in majem izvedla poseben nadzor nad označevanjem in sledljivostjo prašičjega in perutninskega mesa v obratih za razsek mesa in v mesnicah. Skupaj so izvedli 113 pregledov, v 60 primerih pa so ugotovili kršitve zakonodaje.

Za javno objavo kršilcev se v nasprotju s podobnim nadzorom v pekarnah in gostinskih obratih niso odločili, saj jih je večina pomanjkljivosti že odpravila. Toda zaradi velikega interesa v javnosti kot tudi mnenja ministra za kmetijstvo Dejan Židan bodo podatke objavili. "Prav je, da javnost zanima in da javnost podatke dobi," je za 24ur dejal Židan. Na upravi za varno hrano pa so za MMC povedali, da je seznam v pripravi in da ga bodo objavili, ko bo pripravljen.

K objavi seznama je pozval tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek, ki je povedal, da so ga po imenovanju za varuha prav mesarji oz. mesnopredelovalna podjetja opozarjala na nepoštenosti in anomalije, ki so jih ugotovili tudi inšpektorji uprave za varno hrano. Z vodstvom uprave za varno hrano se je Podgoršek že srečal in o tem odkrito pogovarjal, saj se tovrstne težave ne pojavljajo le pri mesu, ampak tudi pri češnjah in jagodah.

Kaj so ugotovili inšpektorji?
Inšpektorji so na pomanjkljivosti oziroma neskladja naleteli v 13 razsekovalnicah za rdeče meso in v 47 mesnicah. V 19 primerih tako ni bilo mogoče dokazati izvora živali, vendar so mesarji kljub temu označili meso s poreklom, kar se lahko uporabi le, če je bila žival skotena, vzrejena in zaklana v isti državi.

V nekaterih primerih je bil naveden izvor mesa v prodajni vitrini drugačen, kot je bilo v dokumentih, ki so spremljali pošiljko mesa v mesnico. Ali pa je imela označba mesa na prodajnem mestu samo navedbo Slovenija oz. slovensko meso, ni pa bilo razvidno, ali je po izvoru res slovensko meso oz. ali je bilo v resnici vzrejeno v Sloveniji.