Iz rednega mesečnega poročila, ki ga je Mariborska livarna Maribor (MLM) predložila mariborskemu sodišču, bodo banke omenjeno posojilo sicer odobrile, če da dobijo ustrezno državno poroštvo.

V devetčlanskem upniškem odboru so NKBM, Probanka, Sparkasse Bank, SID banka, Unicredit Bank, Ekosklad, Metalka Handelsgesellschaft z Dunaja, Slovenski regionalni razvojni sklad in Elektro Maribor Energija Plus.

Dolgoročne obveznosti MLM-ja so konec aprila znašale skoraj 15 milijonov evrov, podjetje pa je aprila ustvarilo za slabih 3,5 milijona evrov prihodkov oziroma skoraj 275.000 evrov manj od načrtov, vendar je to tudi posledica opuščanja prodaje sanitarnega programa, potem ko sta hčerinski družbi Armal in Sanitec konec aprila šli v stečaj.

Na področju zniževanja stroškov dela pripravljajo optimizacijo števila zaposlenih v Alutecu in Aklimatu ter v programu Kovačnice, ki jo bodo v skladu z načrtom prestrukturiranja ponovno aktivirali znotraj MLM-ja. Prav tako bodo reorganizirali skupne službe na ravni celotne družbe.

Načrte lahko pokvari Gorenjska banka
Njihove načrte sicer lahko pokvari odstop Gorenjske banke od pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij ter njen preklic moratorija, ki so ga imeli sklenjenega z osmimi bankami in je predvideval moratorij na odplačilo glavnic in obresti do konca leta. Takšen odstop od sporazuma bi pomenil, da njegova veljavnost preneha tudi za vse druge podpisnike, razen če se ti ne dogovorijo drugače.

MLM je od konca aprila v postopku prisilne poravnave. Marca pa je imel skupno za 74,16 milijona terjatev. Navadnim upnikom predlaga 50-odstotno poplačilo terjatev, najpozneje v štirih letih po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi.

Delavci MLM-ja organizirajo delavsko vstajo
Prav zaradi propadanja MLM-ja bo v soboto ob 12. uri na Trgu svobode pred "Kojakom" delavska vstaja, ki jo pripravljajo delavci MLM-ja. Ti z negotovostjo čakajo na razplet dogodkov v podjetju, več kot 200 zaposlenih iz omenjenih hčerinskih podjetij pa je tako rekoč že na cesti.

Protestu se bo pridružila tudi Iniciativa za demokratični socializem (IDS), ki ob tej priložnosti opozarja, da bi bila privatizacija MLM-ja "zanesljiv recept za uničenje podjetja in delovnih mest". V podjetje bi namreč vstopili finančni skladi, ki pa podjetja ne bodo razvijali, ampak zgolj izčrpali, da bi si povrnili kupnino, unovčili profit in podjetje prodali naprej, svarijo v IDS-ju.

To naj bi dosegli z nižanjem plač, odpuščanjem, odprodajo nepremičnin in premoženja ter selitvijo tehnologije in proizvodnje. Za IDS je rešitev jasna. "Če hočemo rešiti delovna mesta in našo prihodnost, se mora državna lastnina spremeniti v dejansko lastnino državljanov. To lastnino bodo v podjetju neposredno upravljali delovni kolektivi. S tem jo bodo iztrgali iz rok nesposobnega menedžmenta, ki je v zadnjem desetletju padel na izpitu zgodovine."