Premier Robert Golob je na posvetu o prihodnosti jedrske energije, ki je potekal v Krškem, poudaril, da bodo potrebe po elektriki v prihodnosti vse večje in da bi Slovenija morala povečati lastno proizvodnjo energije.

Sorodna novica Poraba električne energije se bo do leta 2050 podvojila. Je JEK2 res edina rešitev za zeleni prehod?

Spomnil je, da je Slovenija od nekdaj prisegala na mešanico virov energije, izkoristili smo hidroenergijo, premog in jedrsko tehnologijo. Po njegovem mnenju tudi ni dileme, ali bo Slovenija ostala jedrska država. "Naredili bomo vse, da bi povečali proizvodnjo jedrske energije," a pot do tja je še zelo zelo dolga, je dodal. "Če sledimo sedanji zakonodaji, bi bil JEK 2 dokončan leta 2047."

Golob zato meni, da bi morali radikalno spremeniti "pristop", sicer zaključka projekta JEK 2 "ne bomo dočakali". Projekta zato ne bi smeli nadaljevati le v okviru enega samega postopka, sledeč veljavnemu sistemu umeščanja v prostor. Kot je pojasnil v nadaljevanju, bi se morali postopki umeščanja v prostor za JEK 2 voditi ločeno, po zakonu, ki bi bil napisan prav za ta projekt. "Narediti moramo konkretne korake, če želimo, da se nam na bistveno večji ravni ne ponovijo HE Mokrice," je dejal Golob.

Rešitev vidi v pisanju zakonov, ki bodo namenjeni izključno določenim projektom. Tak primer je zakon o obnovljivih virih energije, ki ga je pred kratkim pripravilo ministrstvo za okolje, energijo in podnebje. "Mislim, da bomo morali to vajo ponoviti tudi na področju jedrske tehnologije," je poudaril premier.

Projekt JEK 2 bo v Golobovem kabinetu koordiniral Danijel Levičar

Vlada bo sicer do 1. avgusta po besedah premierja sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Poslovni direktor krške družbe Gen energija Danijel Levičar pa bo po napovedi predsednika vlade kot sekretar v njegovem kabinetu 1. avgusta prevzel delo koordinatorja projekta.

Levičar je ob robu posveta pojasnil, da gre za položaj državnega sekretarja, ki bo pri projektu JEK 2 koordiniral delo vseh ministrstev in poskrbel za usklajeno delovanje.

Projekt Jek 2 je po njegovem širok, "multideležniški in multigeneracijski", cilj imenovanja koordinatorja pa je čimprejšnja uresničitev projekta. Vsi deležniki in člani vlade se morajo tega zavedati, je poudaril.

Glede 18-mesečnega roka, ki ga je za uresničitev prvih konkretnih korakov pri Jeku 2 napovedal Golob, je povedal, da je pri tem mišljen čas za pripravo zakonodajnih predlogov, ki bodo med drugim omogočali kasnejše prostorsko umeščanje JEK-a 2, ki bo sicer terjalo približno pet let.

Kot je opozoril, gre sicer pri JEK-u 2 za posebno vrsto projekta, ki ga bo treba "v primernem času in optimalno" prostorsko umestiti. Država bo potrebovala tudi poseben zakon, medtem ko je zdajšnja slovenska zakonodaja pripravljena za vse vrste energetskih projektov.

Kumer: NEPN je odločno predvidel rabo jedrske energije

Na posvetu sta sodelovala tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Kumer je napovedal, da bodo v nadgrajeni Nacionalni energetski in podnebni načrt še bolj jasno in odločno kot v sedanjem zapisali dolgoročno rabo jedrske energije. Ne bodo pa se omejili samo na drugi blok, ampak bo država dopuščala tudi širšo rabo jedrske energije.

V kratkem bo v DZ-ju sprejeta tudi Strategija prostorskega razvoja do 2050. V njej bo po Brežanovih pojasnilih v nasprotju s sedanjo zapisano nadaljevanje rabe jedrske energije, tudi z možnostjo umestitve druge jedrske elektrarne, pri čemer pa nista v dokumentu opredeljeni ne tehnologija ne natančna lokacija.

Sorodna novica Študija: Brez jedrske energije ne bo konkurenčnih cen elektrike

Prvi mož Gena energije Dejan Paravan je povedal, da so v družbi spoznali, da osredinjenost le na en blok z močjo 1100 megavatov, kot je načrt zdaj, ni najboljša, saj so se okoliščine po svetu spremenile. Podjetij, ki bi lahko gradili tovrsten objekt je namreč zelo malo, Rusija in Kitajska, ki aktivno gradita jedrske elektrarne, pa zaradi geopolitičnih razmer trenutno nista na voljo za sodelovanje. Tako bodo postopek umeščanja v prostor začeli z razponom moči novega objekta do 1600 megavatov.

"Vlogo za pripravo državnega prostorskega načrta za JEK2 dopolnjujemo tako, da bi lahko v prostor umestili elektrarno z večjo močjo. Energetsko dovoljenje, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo izdalo julija 2021, je bilo namreč omejeno na 1100 MW. S povečanjem moči želimo razširiti nabor potencialnih dobaviteljev, z močnejšo enoto pa odpiramo tudi boljše možnosti za sklenitev strateškega partnerstva," je še pred posvetom povedal Paravan. Navedel je tudi, da so v Gen energiji pridobili tudi prve informativne cene za JEK2. "Informacije treh ponudnikov, s katerimi smo opravili tehnični dialog, so primerljive in bližje končnim cenam elektrarn, ki jih že gradijo. V Gen energiji že razmišljamo o financiranju gradnje JEK2, preučili bomo različne poslovne modele in različne prakse v svetu," je dejal Paravan. Po njegovih navedbah naj bi se povečalo tudi zanimanje po soinvestitorstvu, tako iz Slovenije kot iz tujine.

Po počitnicah bodo začeli tudi javno in argumentirano razpravo z deležniki, je pa Paravan ob tem jasno dejal, da Gen energija nove jedrske elektrarne ne more financirati sama, zato je odprta za soinvestitorstvo. Obsežna študija za pripravo finančne konstrukcije in poslovnih modelov glede na moč reaktorja bo končana do konca 2024.

Rožman: "Smo na točki, ko moramo reči da ali ne"

Glede pobud za sodelovanje pri financiranju je Golob dodal, da mora imeti vsak, ki želi imeti dolgoročni dostop do energije pod enakopravnimi pogoji, to priložnost. "Vlada bo podpirala mešane investitorske modele, tudi zato, ker se s tem razpršijo tveganja," je dejal. Če bo več interesa in bo bolj ekonomično graditi večjo enoto, verjame, da nihče ne bo nasprotoval temu, da se izkoristijo vse priložnosti take gradnje.

Donedavni dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (Nek) Stane Rožman si medtem želi formalno izraženo politično odločitev, da gredo vsi deležniki v smer realizacije JEK-a 2. Lahko je to resolucija DZ, uredba vlade ali kakšna druga jasno izražena namera.

Želeli bi si tudi, da projekt dobi konkretno koordinacijo z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostjo, obenem pa tudi jasno organizacijsko strukturo na vseh ravneh javne uprave v podporo Jeku 2. Umeščanje v prostor bi se moralo po njegovem prepričanju začeti še letos, tudi presoja vplivov na okolje, pri Genu energiji pa bi se morala oblikovati posebna ekipa za projekt.

"Smo na točki, ko moramo reči da ali ne za JEK-a 2. Če rečemo da, ni več poti nazaj, ampak je samo akcija in trdo delo," je navedel. Ob tem je ocenil, da je dosedanje delovanje Neka gotovo odlična popotnica za to, da Slovenija nadaljuje z uporabo jedrske energije, ne le do leta 2043, do katerega je podaljšano delovanje obstoječe nuklearke.

Premier Robert Golob, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan so se pred posvetom sestali z vodstvom jedrske elektrarne Krško (NEK) ter s poslovodstvom družbe Gen energija, krovnega podjetja skupine Gen, katere del je med drugim JEK in ki bo tudi investitor v morebitno novo jedrsko elektrarno v Krškem.

Trenutna vlada je v delu javnosti in v opoziciji deležna očitkov, da projektu ni naklonjena in da sabotira nadaljnjo rabo jedrske energije v Sloveniji. V vladnih vrstah kritike zavračajo. Trenutno je sicer predvideno, da naj bi vlada končno odločitev o novi jedrski elektrarni v Krškem sprejela še pred koncem mandata, v letu 2027 pa bi nato o projektu odločali volivci na referendumu.

Posnetek posveta: