Banka Slovenije je namreč objavila decembrsko poročilo o stabilnosti slovenskega bančnega sistema.

Kot napoveduje centralna banka, je ob visokih stroških oslabitev in rezervacij mogoče v letu 2012 pričakovati slab poslovni rezultat bank, s tem pa nizko sposobnost notranjega generiranja kapitala. V prvih desetih mesecih so banke tako oblikovale za 706 milijonov evrov rezervacij in oslabitev oz. 39 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, s čimer se je njihov delež v bruto dohodku povečal na 58,7 odstotka.

Izboljšana kakovost strukture kapitala bančnega sistema
Banka Slovenije še ugotavlja, da se je kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema do septembra povečala na 12,1 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa na 9,9 odstotka. Izboljšala se je tudi kakovost strukture kapitala bančnega sistema.

Vendar se ocena spremeni ob upoštevanju slabšanja kakovosti kreditnega portfelja, zmanjševanja obsega kreditiranja, slabšega poslovnega rezultata, razmeroma boljše solventnosti primerljivih bank v območju evra ter uvajanja strožjih kapitalskih zahtev na ravni EU-ja v letu 2012.

Izziv: ustaviti trende naraščanja tveganj
Centralna banka še ocenjuje, da izziv za lastnike bank ostaja ustaviti trende naraščanja tveganj in dokapitalizirati banke v poslovnem okolju območja evra, kjer se bo povpraševanje po kapitalu močno povečalo.

V letu 2011 se je nadaljevalo v začetku lanskega leta začeto zmanjševanje bilančne vsote bank v Sloveniji. Konec oktobra je bila bilančna vsota bank za 1,9 odstotka nižja kot pred letom dni.

Rast posojil nebančnemu sektorju je naraščala
Obseg bilančne vsote bank se je namreč v prvih desetih mesecih zmanjšal za 728 milijonov evrov na 49,6 milijarde evrov, navaja centralna banka, ki dodaja, da zniževanje rasti bilančne vsote še naprej sovpada z zniževanjem rasti posojil in zmanjševanjem vrednostnih papirjev ter razdolževanjem bank na grosističnih trgih.

Potem ko je rast posojil nebančnemu sektorju v letu 2010 začela naraščati, se je položaj v letu 2011 ponovno zaostril. Prvič po osamosvojitvi Slovenije se obseg posojil krči, letni prirast posojil nebančnemu sektorju je bil negativen vse od junija. Oktobra je bil tako za 830 milijonov evrov nižji kot pred letom dni.

Krčenje obsega posojil nefinančnim družbam
Ustavilo se je predvsem kreditiranje dejavnosti, ki izstopajo s pozitivno gospodarsko rastjo, namesto tega pa se povečuje relativna izpostavljenost bank do panog s težavami v poravnavanju obveznosti in zlasti do podjetij, ki so obtičala v dolgih stečajnih postopkih.

Krči se zlasti obseg posojil nefinančnem družbam, ki je bil oktobra za 4,7 odstotka nižji kot oktobra lani. Po drugi strani je rast posojil gospodinjstvom skromna, a s štirimi odstotki precej višja kot rast posojil celotnemu nebančnemu sektorju in nefinančnim družbam.

Dve leti po krizi se portfelj bank še poslabšuje
Čeprav sta od dna krize minili že več kot dve leti, se kreditni portfelj slovenskih bank še poslabšuje. Razlog za to je predvsem počasno okrevanje gospodarstva, ki otežuje poslovanje podjetij, še posebej močno zadolženih. Dinamika poslabševanja kakovosti je izrazita predvsem v gradbeništvu in po oceni centralne banke bo ta del portfelja še deležen vrednostnih popravkov, ki bodo negativno vplivali na rezultat poslovanja bank.

Izguba v bančnem sistemu je v prvih desetih mesecih znašala 124 milijonov evrov, potem ko je konec lanskega oktobra beležil skupaj 87 milijonov evrov dobička. Ob tem Banka Slovenije ugotavlja, da banke zaradi stagniranja obsega poslovanja ustvarjajo premalo dohodka, da bi lahko poslovale z dobičkom.