Zamenjavo je po poročanju Dnevnika TV Slovenija predlagala predstavnica lokalne skupnosti v nadzornem svetu Sabina Mozetič, a zanjo ni dobila zadostne podpore. Mozetičeva, sicer direktorica koprske občinske uprave, je predlog utemeljevala s tem, da je Alenka Žnidaršič Kranjc v zadnjem času vnašala nemir, strah in razdor, pri tem pa so jo vodili osebni interesi.

Za razrešitev so na koncu po poročanju televizije glasovali trije nadzorniki, trije pa so bili proti. Žnidaršič Kranjčeva je tako ostala na položaju predsednice nadzornega sveta, potem ko se ji je skupaj s še dvema nadzornikoma v petek prejšnji teden na skupščini uspelo izogniti menjavi. Slovenski državni holding (SDH) je namreč pod pritiskom vodstva in delavcev Luke Koper ter dela javnosti predlog za zamenjavo umaknil.

Nadzorni svet pod vodstvom Žnidaršič Kranjčeve je sicer aprila 2014 z mesta predsednika uprave Luke Koper razrešil Gašparja Gašparja Mišiča, ki je tesen sodelavec koprskega župana Borisa Popoviča in trenutno tudi direktor Komunale Koper.
Nekaj dni blokade
Poskus zamenjave treh nadzornikov Luke in obtožbe o načrtih vlade za privatizacijo družbe ter ustanovitev pristaniške uprave so sicer pretekli petek pripeljali do tridnevne blokade koprskega pristanišča, po kateri je delo v celoti normalno steklo šele v torek zvečer.

V koprskem pristanišču in na Slovenskih železnicah zdaj pospešeno odpravljajo zamude po blokadi, še naprej pa je zelo napeto v odnosih med delavci, upravo in nadzornim svetom Luke Koper ter SDH-jem in vlado. Dogajanje okoli Luke je vneslo tudi razdor v vladno koalicijo.

GZS poziva k treznemu premisleku
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) "z veliko zaskrbljenostjo spremlja" medsebojno obtoževanje različnih akterjev in različne oblike protestov v povezavi z Luko Koper. Zato pozivajo vse akterje k treznemu premisleku o svojih ravnanjih.
Strategija naložb v infrastrukturo
Vlado pozivajo, da slovenski javnosti transparentno predstavi celostno strategijo na področju infrastrukturnih naložb, z modeli financiranja, časovnico in uvedbo zlatega investicijskega pravila. To strategijo in vse korake, naj transparentno komunicira z deležniki, brez navajanja napačnih podatkov. Ključni cilj mora biti izgradnja čim več infrastrukture v Sloveniji, čim bolj kakovostno in za čim boljšo ceno.
"Pričakujemo transparentno delovanje države in oblikovanje dolgoročne strategije upravljanja. V ospredju morajo biti pozitivni učinki za širše okolje na dolgi rok," so zapisali. Treba je namreč poiskati takšne razvojne modele in modele financiranja, ki bodo omogočili izgradnjo prednostne infrastrukture in hkrati čim večji delež strateške infrastrukture v Sloveniji za čim nižji strošek davkoplačevalcev.

Za razvoj logistične verige
Akterje v Luki Koper pa pozivajo, naj se vzdržijo dejanj, ki povzročajo škodo družbi in zasledujejo ozke interese posameznih skupin. "Vsi akterji naj sledijo cilju, kako bomo čim bolje razvili logistično verigo od Luke Koper do strank slovenskih logističnih podjetij v zaledju srednje in vzhodne Evrope," so pozvali.

"Škoda, ki jo povzročajo takšni dogodki, ni le neposredna, zaradi zamud pri transportu blaga. Škoda nastaja tudi zaradi manjšega zaupanja v Luko Koper in s tem do celotne logistične verige, kar pomeni zadržke pri bodočih strankah in morebitnih investitorjih v drugi tir. Predvsem pa lahko povzroči tudi pomemben izpad potencialnih evropskih razvojnih sredstev," je ocenil generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič.

Opozarjajo še, da pretresi v velikih podjetjih v državni lasti povzročajo tudi negotovosti v dobro poslujočih družbah, ki so del večjih poslovnih sistemov.