Če ne upoštevamo interventnih ukrepov, je bila rast proračunskih prihodkov v prvi polovici leta s 7,9 odstotka precej višja kot v enakem obdobju lani, ko je bila 0,5 odstotka. To je po pojasnilih fiskalnega sveta skoraj izključno posledica višjih prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb zaradi visokega poračuna obveznosti za lani. Vidnejši je tudi prispevek prihodkov od dohodnine, medtem ko se je rast prihodkov od DDV-ja upočasnila.

Rast odhodkov tudi brez interventnih ukrepov

Okrepila se je tudi rast proračunskih odhodkov brez interventnih ukrepov, in sicer na 10,6 odstotka, potem ko je v prvem polletju lani znašala 7,2 odstotka. Med vzroki za to fiskalni svet navaja kategorijo drugi odhodki. Ti so samo junija znašali okoli 350 milijonov evrov, prej v petih mesecih pa skupaj nekoliko manj kot 500 milijonov evrov.

V okviru interventnih ukrepov je bilo v prvih šestih mesecih za sanacijo posledic poplav izplačanih skupaj 193 milijonov evrov, od tega okoli polovica za sanacijo vodotokov. Za odpravo posledic draginje je bilo izplačanih še 94 milijonov evrov, večinoma dobaviteljem električne energije in plina. Za covid-19 je bilo letos iz državnega proračuna izplačanih še 10 milijonov evrov.

Tako kot državni proračun imajo primanjkljaje tudi pokojninska in zdravstvena blagajna ter proračuni občin. Primanjkljaj sektorja država – javnofinančni primanjkljaj je tako v prvem četrtletju letos znašal 300 milijonov evrov, kar je 140 milijonov evrov oz. ena odstotna točka manj kot v enakem obdobju lani. K nižjemu primanjkljaju so prispevali zlasti interventni ukrepi, za katere je bilo letos izplačanih okoli 200 milijonov evrov manj kot lani.

Do konca leta se bodo primanjkljaji tako po oceni fiskalnega sveta kot ostalih domačih in mednarodnih institucij sicer znižali pod meje, ki so zapisane v veljavnih proračunskih dokumentih.

Fiskalni svet ob tem opozarja, da je zaradi številnih interventnih ukrepov in pomanjkanja sistematičnega pristopa k dolgotrajnim izzivom preglednost javnih financ slabša kot pred epidemijo. Pomanjkljiva preglednost se odraža zlasti v transferjih med blagajnami, oblikovanju obsežnih rezerv in v netransparentnem poslovanju proračunskih skladov, je zapisal. Vlado poziva, naj k pripravi jesenskih proračunskih dokumentov pristopi bolj odgovorno.