Analizo, ki sta jo pripravila Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij ter Gradbeni inštitut ZRMK, je predstavil predsednik združenja Darko Bevk.

Pojasnil je, da se ozaveščenost na področju energetske obnove stavb krepi in da so ljudje ugotovili, da se ta izplača. "So pa tudi ovire. Ena od njih je, da smo bili premalo ambiciozni oz. premalo uspešni pri obnovi javnih stavb, potem so tu omejena sredstva na Eko skladu, ni pa niti kontinuitete," je opozoril.

Da se v praksi pri energetskih obnovah pojavlja veliko težav, se strinja tudi direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju Dejan Papež, ki je izpostavil potrebo po 100-odstotnem soglasju etažnih lastnikov za posojilo v breme rezervnega sklada, kar je po njegovem mnenju neumnost - meni namreč, da zaradi te določbe veliko naložb stoji.

Pospešena obnova bi prinesla nova delovna mesta
Bevk pa je prepričan, da je treba v Sloveniji letno obnoviti vsaj sedem odstotkov stavbnega fonda, če želi država doseči zastavljene cilje do leta 2020. Trenutno se pa letno obnovi zgolj 1,8 odstotka stavb.

Predsednik interesnega združenja meni, da bi ob dvigu deleža obnovljenih stavb na sedem odstotkov v Sloveniji letno pridobili 3.600 delovnih mest pri samih obnovitvenih delih, v povezanih panogah pa še enkrat toliko.