Potem ko se oktobra cene življenjskih potrebščin na letni ravni niso spremenile, so se v novembru znova zvišale. Je pa rast cen nižja kot pred letom dni – novembra lani je namreč letna stopnja inflacije znašala 4,9 odstotka. Novembra so se na letni ravni storitve v povprečju podražile za 2,8 odstotka, blago pa za 1,2 odstotka. Pri poltrajnem blagu so se cene zvišale za 3,0 odstotka in pri blagu dnevne porabe za 1,3 odstotka, medtem ko so se pri trajnem blagu znižale za 0,9 odstotka.

K letni inflaciji so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale za 2,3 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah zdravstvo (za 6,1 odstotka), restavracije in hoteli (za 3,8 odstotka), oblačila in obutev (za 3,6 odstotka) ter rekreacija in kultura (za 3,1 odstotka). Letno rast cen so za 0,2 odstotne točke ublažili cenejši izdelki in storitve v skupini prevoz (za 1,4 odstotka).

Inflacijo najbolj zvišal prehod v zimsko sezono pri izračunu omrežnine

K inflaciji na mesečni ravni je največ prispevala dražja električna energija, ki se je ob prehodu v zimsko sezono pri izračunu omrežnine podražila za 16,8 odstotka in inflacijo zvišala za 0,5 odstotne točke. Za 0,2 odstotne točke so jo zvišale višje cene pogonskih goriv; bencin se je podražil za 5,3 odstotka, dizelsko gorivo pa za 2,4 odstotka.

Dražji kot mesec prej so bili tudi drugi rekreacijski predmeti, predmeti za vrtnarjenje in male živali (za 1,9 odstotka), oblačila (za 1,7 odstotka) in hrana (za 0,8 odstotka). Vsaka izmed teh skupin je k mesečni inflaciji dodala 0,1 odstotne točke.

Na drugi strani so se v primerjavi z oktobrom pocenile nastanitvene storitve (za 4,5 odstotka) in počitniški paketi (za 2,3 odstotka) ter inflacijo ublažili za po 0,1 odstotne točke. Vse preostale novembrske pocenitve so inflacijo znižale za dodatne 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 1,6-odstotna, potem ko je bila novembra lani 4,5-odstotna. Mesečna rast cen je znašala 0,8 odstotka.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,7 odstotka, cene blaga pa za 0,6 odstotka. Poltrajno blago se je podražilo za 2,3 odstotka in blago dnevne porabe za 0,8 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 2,1 odstotka.

Inflacija v Sloveniji še vedno pod povprečjem evrskega območja

V novembru se je rast cen življenjskih potrebščin znova pospešila tudi v evrskem območju. Novembrska medletna inflacija je bila po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat 2,3-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke več kot oktobra. V Sloveniji, ki ji Eurostat pripisuje 1,6-odstotno inflacijo, je bila tako rast življenjskih potrebščin še vedno pod povprečjem.

Najvišjo medletno inflacijo med evrskimi državami, za katere je imel Eurostat podatke, so imele Belgija (5,0 odstotka), Hrvaška (4,0 odstotka) ter Estonija in Nizozemska (3,8 odstotka). Najnižja pa je bila na Irskem (0,5 odstotka) ter v Litvi in Luksemburgu (1,1 odstotka).

V 20 državah z evrom so se novembra po podatkih Eurostata podražili predvsem storitve, hrana, alkohol in tobačni izdelki. T. i. osnovna inflacija, pri kateri se ne upoštevajo cene energije, hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki, je bila novembra 2,7-odstotna, kar je enako kot oktobra.

Storitve so se po prvi Eurostatovi oceni novembra medletno podražile za 3,9 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot oktobra. Prav tako se je za 0,1 odstotne točke na 2,8 odstotka umirila rast cen v skupini hrana, alkoholne pijače in tobak.

Neenergetske industrijske dobrine so se podražile za 0,7 odstotka, potem ko so se oktobra za 0,5 odstotka. Cene v skupini energija pa so bile novembra medletno nižje za 1,9 odstotka, potem ko so se oktobra znižale za 4,6 odstotka.