Napoved ukinitve zmanjšane stopnje DDV-ja za tiskane medije je povzročila precej ostrih odzivov na slovenskem medijskem prizorišču, kjer se bolj kot ne zrcali kot le še eden izmed poskusov vladnega metanja polen pod noge slovenskih medijev.

Med največjimi slovenskimi založniškimi hišami in največjo vladno stranko ter njenim predsednikom že dalj časa poteka več kot hladna vojna. Navsezadnje tudi zaradi številnih neuspelih "posrednih" političnih prevzemov medijskih hiš v preteklosti.

Morebitni dvig DDV-ja na tiskane medije bi bil vsekakor videti kot nov poskus vladnega discipliniranja medijev, podobno kot znižanje RTV–prispevka, ki najbrž ne bo imel nobenega drugega večjega učinka kot le okrnjeno produkcijo nacionalnega radija in televizije. Toda višji DDV na tiskane medije bi prizadel tudi tiste v ozadju časopisno-založniške dejavnosti.

Predlog je bil 0, napovedanih je 20 odstotkov
Medijska zbornica se je obrnila na finančnega ministra Šušteršiča in ga obvestila, da ostro nasprotuje napovedanemu dvigu DDV-ja in da naj raje sprejme druge ukrepe za spodbudo preobrazbe medijske dejavnosti, ki edini lahko prispevajo k večjemu davčnemu prilivu. Sicer pa so že leta 2010 finančnemu in kulturnemu ministrstvu predlagali, da bi davčno stopnjo na tisk znižali na nič, kot so to storile nekatere evropske države. Ukrep pa naj bi imel pozitivne učinke. Idejo so letos predstavili tudi direktorju direktorata za medije Miru Petku.

"Po prvih ocenah lahko država pričakuje le neznaten dodaten davčni izplen iz povišanja DDV-ja za izdajatelje slovenskega tiska. Pri vsem ostalem gre le za vrednost, ocenjeno na 10 milijonov evrov, izhajajoč iz podatkov o prihodkih izdajateljev v letu 2011 in ocene o dejansko plačanih davkih," so v pismu finančnemu ministru dr. Janezu Šušteršiču med drugim zapisali pri medijski zbornici.

"Obenem pa je prav ta segment medijev bistvena sestavina zagotavljanja obveščenosti ljudi in svobode govora. Prav tiskani mediji zagotavljajo največ virov in medijskega prostora za poglobljeno poročanje, argumentirano javno razpravo in preiskovalno novinarstvo," je še zapisano v pozivu ministru Šušteršiču, ki ga je podpisal predsednik medijske zbornice, zdaj že nekdanji predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli.

V najhujšem položaju bi se znašli tiskarji
“V težkem položaju se ne bi znašla samo časopisno-založniška dejavnost. V ozadju so namreč tiskarne in tiskarstvo je v tako hudih gospodarskih težavah, da se zapirajo številne manjše tiskarne. Zdaj pa bo ogrožen še tisti del, ki se ukvarja s časopisnim tiskom,"pravi glede napovedanega dviga DDV-na tiskane medije direktorica Medijske zbornice Irma Butina in opozarja, da je tiskarstvo v Sloveniji v popolnem razsulu. Sicer pa se je v slovenski časopisno-založniški industriji v zadnjih dveh letih zmanjšalo število zaposlenih za deset odstotkov, kot se je tudi za deset odstotkov zmanjšalo tudi število medijskih hiš.

Evropski založniki so že lani pozivali Evropsko komisijo, da naj skuša na celotnem področju doseči znižano ali celo nično stopnjo DDV-ja tako za tiskane kot digitalne medije, katerih storitve so zdaj po navadi obdavčene z višjo stopnjo DDV-ja. “EU je pozitivno naravnan k temu predlogu, vendar odločitve ni bilo,” pravi Butina.

O dvigu DDV-ja na tisk razmišljajo tudi drugje
V večini evropskih držav je bolj pravilo kot izjema znižana davčna stopnja za tiskane medije. Toda v časih finančne krize tudi v nekaterih drugih državah razmišljajo,da bi zvišali omenjeno davčno stopnjo.

"Vprašanje dviga DDV-ja za tiskane medije postaja precej problematično, saj o tem razpravljajo v številnih državah članicah EU-ja. Zato si v Bruslju prizadevamo, da bi ohranili možnosti znižanih stopenj DDV-ja pri tiskanih medijih in to možnost skušali razširiti tudi na digitalne medije," pravi Amandine Labé, ki je pristojna za zadeve, povezane z EU-jem, pri evropskem revijalnem združenju European Magazine Media Association.

“Dvig DDV-ja bi po mojem mnenju najverjetneje povzročil padec prodaje, saj bi se dvig poznal v končni ceni, ki jo plačajo potrošniki. Posledično bi bilo manj denarja za vlaganje v kakovostno novinarstvo in v inovacije. V najhujšem scenariju pa si lahko predstavljamo tudi prenehanje delovanja medijev, še posebej glede na težke čase, v katerih se nahaja tisk (zmanjševanje oglasnih prihodkov, prehod bralcev iz plačljivih tiskanih vsebin na brezplačne on-line vsebine …)," pravi Labéjeva in dodaja, da so politiki v večini držav EU-ja razumeli pomen tiska za demokracijo in posledično legitimnost znižanih davkov za tiskane medije.

Nejevoljni tudi oglaševalci
Dopis, naslovljen na premierja Janeza Janšo, ministra za izobraževanje, šport, znanost in kulturo ŽigoTurka, na finančnega ministra Šušteršiča in ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava so pred poslali tudi z Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ). V njem so izrazili ostro nasprotovanje in ogorčenje nad vladno namero.

"Glede na to, da se z nami iz Vlade RS, vsaj doslej, ni še nihče posvetoval, kakšne bi bile posledice tega za slovenske tiskane medije, vam lahko samo sporočim, da bi takšna odločitev večino slovenskih tiskanih medijev pahnila pod rob preživetja in dodobra zdesetkala slovensko medijsko krajino," je zapisal predsednik Slovenskega združenja medijev pri SOZ-u Tomaž Drozg.

"Slovenski tiskani mediji smo, skoraj brez izjeme, zaradi vseh strukturnih sprememb na medijskem trgu in še posebno zaradi že štiri leta trajajoče krize že tako potisnjeni na rob preživetja, ekstremno zmanjševanje stroškov in odpuščanja so bili že doslej del založniškega vsakdana. Zato bi bil tak ukrep za mnoge tiskane medije še zadnji udarec pred dokončnim zaprtjem, ustvarjalci medijskih vsebin pa bi množično ostali brez dela," je ministrom razložil Drozg in jih pozval k pogovorom s predstavniki oglaševalcev.

Povišanje DDV-ja kot pritisk na medije
"Ne gre za nek neposreden pritisk na novinarje in časopise. Vsekakor pa gre za nek splošen pritisk na medije in na svobodo govora, saj je s tem ogrožen obstanek dnevnega tiska na tržišču. To je vsekakor precej negativna zadeva, še posebej glede na dejstvo, da se v zadnjih letih nikjer v svetu ne skuša oteževati delo tiskanih medijev. Ravno nasprotno, skuša se jim pomagati," pravi Oliver Vujović, generalni sekretar SEEMO-ja, podružnice mednarodnega inštituta za tisk IPI za srednjo in vzhodno Evropo.

"Časopisi so povsod po svetu v veliki krizi. Dvig DDV-ja za tiskane medije pa bi vsekakor ogrozil obstanek številnih časopisov na tržišču. Upad naklade tiskanih medijev je tako zaradi novih medijev kot zaradi svetovne krize v upadu povsod po svetu. Večji DDV pa bi še dodatno uteževal njihovo delo," dodaja Vujović.

Toda položaj v Sloveniji je zaradi medsebojne (ne)naklonjenosti določenega dela politike in osrednjih tiskanih medijev precej specifičen. Navsezadnje to dokazuje nedavna izjava premierja Janše v New Yorku, ki je po poročanju STA slovenskim dopisnikom "šaljivo" razložil, da slovenskih časopisov ne bere veliko .

"Lahko bi šlo za nekak splošen napad na tiskane medije. Konec koncev pa bi prišlo tudi do zvišanja cen, ki bi najverjetneje sprožile tudi druge podražitve. Mediji bi zagotovo potrebovali več oglasov ali pa bi se morale dvigniti cene oglasov. Prav tako bi se zaradi večjega DDV-ja najbrž zvišale prodajne cene tiska. Vse to bi lahko sprožilo celo verigo podražitev v Sloveniji," še razlaga Vujović.