Naše zaupanje, da se bo inflacija v evroobmočju znižala na oziroma blizu ciljana dva odstotka, se je v zadnjih mesecih okrepilo in zato smo se odločili za prvo znižanje temeljnih obrestnih mer po septembru 2019, pojasnjuje guverner naše centralne banke Boštjan Vasle. Bodo torej prvemu znižanju sledila še prihodnja? "Če ne bo prišlo do posebnih presenečenj na področju gibanja cen, bodo temu znižanju sledila tudi naslednja," je v pogovoru za Radio Slovenija napovedal Vasle.

Sorodna novica Svet Evropske centralne banke znižal obrestne mere za 0,25 odstotne točke

Ekonomisti in analitiki sicer predvidevajo, da bo rezov letos nekoliko manj, kot se je pričakovalo še prejšnji mesec, in sicer največ dva do tri. V tem okviru naj bi se ključne obrestne mere skupno znižale za poldrugi odstotek. Glede inflacije je po besedah guvernerja spodbudna informacija, da se razhajanja med slovensko in evrsko zmanjšujejo. To pomeni, da po eni strani ukrepi denarne politike delujejo tudi pri nas, po drugi pa, da naše preostale ekonomske politike niso ekscesne.

Posojilojemalce, tako podjetja kot gospodinjstva, seveda najbolj zanima, kdaj se bodo nižje obrestne mere prelile v obstoječa oziroma nova posojila. Vasle spomni, da so poslovne banke hitre in odločne dvige obresti zelo hitro prelile v ceno posojila. "Po tej analogiji lahko pričakujemo, da se bo zniževanje obrestnih mer prav tako hitro odrazilo pri poslovnih bankah," je dejal.

Pri novih posojilih je učinek praktično takojšen, pri obstoječih z gibljivo obrestno mero pa se pocenitve pokažejo z zakasnitvijo. Imetnikom posojil z gibljivo obrestno mero, vezano na šestmesečni EURIBOR, namreč banke višino obrokov na novo določajo vsakih šest mesecev.