Omilitev denarne politike se zdi svetu Evropske centralne banke glede na razvoj dogodkov primerna. O nadaljnjih odločitvah se v svetu še naprej ne zavezujejo, ukrepi ostajajo odvisni od podatkov in dinamike osnovne inflacije, so sporočili.
Gre za prvi rez v vsaj katero od obrestnih mer od septembra 2019 in za obrat v denarni politiki, ki jo je ECB začel zaostrovati pred skoraj dvema letoma, ko je, da bi zajezil visoko inflacijo, obrestne mere med julijem 2022 in oktobrom 2023 dvignil desetkrat zapored (kar je bil rekord) in jih od tedaj ohranjal nespremenjene.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo zdaj pri 4,25 odstotka. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, bo odslej pri 3,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa bo ob začetku veljave novih obrestnih mer pri 4,50 odstotka. Prvi dve obrestni meri tudi po znižanju še vedno ostajata blizu najvišjih ravni od uvedbe evra.
"Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je zdaj primerno, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike, potem ko smo devet mesecev ohranjali obrestne mere nespremenjene," je svet ECB-ja zapisal v izjavi po odločitvi.
"Za znižanje obrestnih mer smo se odločili, ker se je v zadnjih mesecih okrepilo zaupanje v nadaljnje gibanje inflacije," je razloge za današnji rez po seji sveta strnila predsednica ECB-ja Christine Lagarde. Po njenih besedah so se z znižanjem strinjali vsi člani sveta razen enega.
Od septembra lani se je inflacija znižala za več kot 2,5 odstotne točke, inflacijski obeti pa so se po oceni sveta izrazito izboljšali. Umirila se je tudi osnovna inflacija, s čimer so se okrepili znaki, da so cenovni pritiski oslabili, zmanjšala pa so se tudi kratkoročna in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Denarna politika je z zaviranjem povpraševanja pomembno prispevala k zniževanju inflacije, so prepričani v svetu.
Dodatnih rezov v obrestne mere EBC ne predvideva
Svet ECB-ja ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj. Ostaja tako napoved osrednjega organa evrske denarne politike, da bo obrestne mere ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo treba, da doseže ta cilj.
"O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo svet ECB-ja še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike," so pojasnili v svetu, ki se glede ravni ključnih obrestnih mer še naprej ne zavezuje vnaprej.
Lagarde je po seji sveta zatrdila, da sta časovnica in dinamika nadaljnjega rahljanja denarne politike "zelo negotovi".
"Na tej poti bodo grbine, nekatere lahko predvidimo, druge bodo presenečenje, nekatere pa bodo lahko višje od pričakovanj. Pot zniževanja inflacije je negotova in prihodnji meseci bodo prav takšni," je dejala Francozinja in dodala, da ne more z gotovostjo reči, da se bo zgodilo linearno zniževanje obrestnih mer.
Član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar je za Radio Slovenija dejal, da se je inflacija v evroobmočju resda znižala, "ampak že osnovna inflacija je 2,9-odstotna, storitve se še dražijo čez štiri odstotke in plače, ki se usklajujejo s sindikati, so porasle za 4,7 odstotka". Ker je inflacijski pritisk še naprej prisoten, tudi zaradi pomanjkanja delovne sile in pritiska na plače, je vprašanje, kolikokrat bo ECB letos še znižal obrestne mere. "Trgi poleg današnjega reza pričakujejo še dva letos, enega v septembru in enega proti koncu leta, verjetno na novembrskem zasedanju," je v pogovoru z Urško Jereb za Radio Slovenija predvidel Aleš Lokar iz Generali Investments.
Hribar pa pravi, da gre evrskemu območju solidno, zato kakšnih večjih sprememb monetarne politike v bližnji prihodnosti ne pričakuje.
Najnovejše napovedi, povezane z inflacijo in gospodarsko rastjo
ECB je objavil tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Ti so, kot se je ugibalo, pokazali upočasnitev pričakovane dinamike nadaljnjega umirjanja inflacije. Če so v zadnji napovedi iz marca analitiki ECB-ja za letos pričakovali povprečno letno inflacijo 2,3 odstotka, je zdaj ta napoved pri 2,5 odstotka. Napoved za prihodnje leto so zvišali z 2,0 na 2,2 odstotka, za 2026 pa ostaja pri 1,9 odstotka.
Tudi projekcije inflacije brez energentov in hrane, torej osnovne inflacije, so bile popravljene in znašajo zdaj povprečno 2,8 odstotka za letos, 2,2 odstotka za 2025 in 2,0 odstotka za 2026. Marca so bile ocene pri 2,6; 2,1 in 2,0 odstotka.
Inflacija v evrskem območju naj bi po besedah predsednice ECB-ja Lagarde v preostanku leta ostala na trenutnih ravneh – prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat za maj govori o 2,6-odstotni letni inflaciji in 2,9-odstotni osnovni inflaciji.
Ker ostajajo interni inflacijski pritiski močni, stroški dela pa so se zaradi zapoznelih učinkov inflacije na rast plač zvišali, bo letna inflacija nad dvoodstotnim ciljem po besedah Lagarde najverjetneje ostala še pretežni del prihodnjega leta. Proti ciljni vrednosti naj bi se začela odločneje gibati v drugi polovici 2025.
Gospodarska rast bo medtem po najnovejših ocenah letos 0,9-odstotna, potem ko so marca napovedovali 0,8-odstotno. Za prihodnje leto so v ECB-ju oceno rasti BDP-ja znižali za 0,1 odstotne točke, na 1,4 odstotka, za 2026 pa ostaja pri 1,6 odstotka.
Glede na te nove napovedi trgi trenutno ne pričakujejo, da bi se novi rezi obrestnih mer lahko zgodili že na prihodnji julijski seji sveta ECB-ja. Če so pred časom trgi pričakovali še dve ali tri znižanja v vrednosti 0,25 odstotne točke v tem letu, se zdaj ocenjuje, da bo najbolj verjetno sledilo le še eno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje