Razmere v svetu in pritisk na plače po vsem evrskem območju pomembno vplivajo na politiko Evropske centralne banke. Na podlagi novih napovedi gospodarskih gibanj se je Svet ECB-ja na četrtkovi seji pričakovano odločil ohraniti obrestne mere na ravni od 4 do 4,75 odstotka, čeprav se inflacija postopno umirja.

"Člani Sveta ECB-ja smo v četrtek obravnavali najnovejše napovedi za evrsko območje, ki v primerjavi s predhodnimi napovedmi za letošnje leto predvidevajo nižjo inflacijo in nekoliko počasnejšo gospodarsko rast. Ocenjujemo, da bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov," je v sporočilu za javnost navedel guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

ECB je po poročanju Radia Slovenija napoved inflacije v evrskem območju izboljšal, napoved za gospodarsko rast pa poslabšal, saj bo letos nizka, komaj še pozitivna, nato se bo dvignila na odstotek in pol. Če se bodo razmeroma ugodni trendi nadaljevali, bo ECB začel zniževati obrestne mere.

Glede na zadnje napovedi, s katerimi smo se seznanili včeraj, bo rast BDP-ja letos 0,6-odstotna, v prihodnjih letih pa naj bi se ob rasti realnih dohodkov gospodinjstev, državne porabe in tujega povpraševanja okrepila na 1,5 odstotka v 2025 in 1,6 odstotka v 2026.

"Inflacija se bo med napovednim obdobjem še naprej zniževala, pri čemer pa bo po umiritvi zunanjih stroškovnih pritiskov hitrost zniževanja inflacije v prihodnje v veliki meri pogojena z gibanjem osnovne inflacije in rasti stroškov dela. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 2,3-odstotna, v letih 2025 in 2026 pa se bo ob vztrajanju dezinflacijskih učinkov denarne politike nadaljnje znižala na dva in 1,9 odstotka," je še pojasnil guverner Banke Slovenije.

Plače sicer poganjata visoka, celo rekordna zaposlenost tako v evrskem območju kot v Sloveniji in nizka brezposelnost. Tako zdaj rast plač v Sloveniji in evrskem območju presega okvire, skladne s ciljem dva odstotka rasti cen.

Slovenija pa je, kot je še poročal Radio Slovenija, glede gospodarske rasti in tudi glede inflacije ter dejavnikov, ki jo pogajanjajo, usklajena s trendi v evrskem območju.

Slovenija je odstopala tudi po odzivu poslovnih bank na dvig ECB-jevih obrestnih mer. Banke so hitro dvignile svoje obresti za posojila prebivalstvu in podjetjem, zgolj počasi pa obresti na njihove depozite.