Ameriško gospodarstvo je aprila ustvarilo precej manj (175 tisoč) delovnih mest od napovedi, tako da visoke obrestne mere vendarle puščajo sledi na trgu dela. Ali kot je v ponedeljek povedal Thomas Barkin, predsednik Fedove podružnice v Richmondu, trenutna raven obrestnih mer bi morala ohladiti gospodarstvo do te mere, da se bo inflacija vrnila v želene okvire, torej v območje dveh odstotkov, Fed pa bi prav lahko že septembra znižal obrestno mero. Po močni petkovi rasti se je Wall Street tudi v ponedeljek povzpel za več kot odstotek, merjeno z Dow Jonesom, ki je tudi v torek pridobival, a minimalno (+0,08 %). Frankfurtski DAX se je v torek povzpel za skoraj poldrugi odstotek in se na dobrih sto točk približal rekordu z začetka aprila. Indeks Ljubljanske borze SBITOP je v torek kljub 0,8-odstotnemu padcu Krke (tečaj: 125,5 evra) pridobil tretjino odstotka, kar je njegov osmi plus v zadnjih devetih trgovalnih dneh.

NLB bo sporočil, kakšen je bil dobiček prvega četrtletja
"Na domačem kapitalskem trgu trenutno vlada zatišje pred sredno objavo poročila o poslovanju NLB-ja v prvem četrtletju. Brezposelnost se še naprej znižuje, prav tako pada tudi povpraševanje po novih delavcih, kar bi lahko nakazovalo na premik na trgu dela. Medtem je na mednarodni sceni zelo živahno, predvsem zaradi objav zaslužkov podjetij iz indeksa S & P 500. Od teh je kar 77 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja analitikov glede dobičkov, kar je povzročilo pozitivne odzive na delniških trgih. Kljub temu velja omeniti, da je aprilsko poročilo o ameriškem trgu dela pokazalo na trend zmanjševanja ustvarjanja novih delovnih mest in na padec indeksa razpoložljivih prihrankov, ki kaže na zmanjšanje finančne rezerve gospodinjstev. Oboje lahko nakazuje na možne prihodnje izzive," je dogajanje doma in po svetu povzel Nejc Apšner (Nekster Finance).

Čez en mesec že nižje evrske obresti?
Kaj pa Evropa? Po tehnični recesiji evrskega območja v drugem polletju lanskega leta (zadnja revizija je pokazala, da je BDP v zadnjem četrtletju v primerjavi s tretjim zdrsnil za 0,1 odstotka) je prvo četrtletje prineslo 0,3-odstotno rast BDP-ja. Na srečo smo medtem že več kot leto dni priča dezinflaciji (nenehnemu zniževanju stopnje inflacije), kar krepi pričakovanja o ECB-jevem skorajšnjem rezu ključnih obrestnih mer. Vse kaže, da bi Evropska centralna banka obresti prvič lahko znižala na naslednji seji 6. junija. "To je v tem trenutku za evropska podjetja zelo pomembno. Priča smo namreč velikemu valu stečajev podjetij v Evropi in raziskave kažejo, da so predvsem manjša evropska podjetja močno izpostavljena učinkom visokih obrestnih mer in posledično nižjim bonitetnim ocenam, kar vodi v njihovo večjo stisko," pravi Apšner.

V katerih sektorjih je največ stečajev?
"Sektorji, ki so trenutno najbolj pod pritiskom, so nepremičnine, industrija in potrošnja. Zlasti v teh sektorjih v Evropi vidimo tudi največ stečajev v zadnjih letih. Podjetja se bodo še naprej spopadala s stroškovno zahtevnim financiranjem, kar vzbuja skrbi glede njihove sposobnosti absorbiranja stroškov zadolževanja in zmanjševanja pritiska na dobičkonosnost. Rast stečajev lahko povežemo tudi z obdobjem po koncu pandemije, saj je v tem času nastalo veliko novih podjetij, kar pojasnjuje porast stečajev. Registracija novih podjetij v Evropi je v obdobju 2021–2023 zrasla za 14 odstotkov v primerjavi z leti 2016–2019. Leto 2024 bo tako za ta podjetja predstavljalo prvo resnično preizkušnjo njihove odpornosti na zahtevne razmere."