Jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke sta se v Washingtonu pretekli teden udeležila tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Oba sta menila, da je Slovenija trenutno v dobrem gospodarskem stanju kljub svetovnim težavam.

Vasle: Čas je za ukrepe fiskalne politike

Guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Vasle, ki se je udeleževal predvsem pogovorov in srečanj v okviru Mednarodnega denarnega sklada (MDS), je v izjavi za slovenske dopisnike dejal, da je ta mednarodna finančna ustanova za letos znižala oceno svetovne gospodarske rasti na tri odstotke in poudarila, da so v ozadju velika tveganja, ki lahko oceno še znižajo.

"Govorimo o trgovinski vojni, ki je trenutno največji omejevalni dejavnik za gospodarsko rast. Govorimo še vedno o negotovostih, povezanih z brexitom in z upočasnjevanjem gospodarske rasti na Kitajskem," je dejal guverner.

"V povezavi s temi poslabšanimi napovedmi MDS izpostavlja, da je treba uporabiti vse makroekonomske politike. Do zdaj so v smeri stabilizacije delovale predvsem denarne politike vseh večjih centralnih bank, zdaj pa MDS izpostavlja potrebo po ostalih dveh politikah, se pravi večji aktivaciji ukrepov, ki so po svoji naravi strukturni, in pa seveda fiskalni politiki," je povedal.

Slovenija po guvernerjevih besedah deli usodo držav tako znotraj območja evra kot tudi na svetovni ravni. Rast se umirja zaradi mednarodnih dejavnikov, torej upočasnjevanja mednarodne trgovine, še vedno pa je pozitivna.

"Imamo zelo dobro delujoči del ekonomije, ki je povezan z domačim okoljem, torej storitveni sektor, in posledično zelo dobre razmere na trgu dela. Tukaj govorimo o številkah, ki so najvišje v celotnem obdobju po osamosvojitvi," je spomnil guverner.

Slovenija bolje pripravljena, a tudi bolj zadolžena

Na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena na naslednjo krizo oziroma je potegnila nauk iz zadnje velike krize, je Vasle odgovoril, da so razmere zdaj precej drugačne kot leta 2007 in 2008.

"Predelovalna industrija je precej drugačna. Nekatera podjetja, ki so prej zadrževala gospodarsko rast, ki so onemogočala hitrejši razvoj, so v času krize izginila. Celotne panoge so se precej skrčile. Del gospodarstva, ki zdaj uspešno deluje v Sloveniji, je učinkovitejši glede stroškov in zaposlovanja, to se kaže v dobrih rezultatih. Slovenska podjetja še naprej povečujejo prisotnost na tujih trgih," je zatrdil guverner.

Po njegovih besedah je prebivalstvo s svojimi visokimi prihranki in zmerno potrošnjo dodaten dejavnik stabilnosti, razmere pa so boljše tudi glede proračunskih razmer.

"Vendar pa je prišlo v času krize do močnega povečanja dolga. V Sloveniji imamo približno trikrat večji dolg, kot smo ga imeli pred izbruhom prejšnje krize, in to je eden od razlogov, ki bo oteževal odziv na večje poslabšanje razmer, ki bi se lahko zgodilo v prihodnjih letih," je dejal Vasle in dodal, da so predstavniki MDS-ja pozitivno ocenili fiskalno politiko Slovenije ter opazili, da se je javni dolg precej znižal v zadnjih letih.

Dragonja: Imamo presežen javni dolg

Slovenska vlada po besedah državnega sekretarja Metoda Dragonje upravlja približno 30 milijard evrov dolga, kar je kompleksna zadeva. V času jesenskih zasedanj MDS-ja in Svetovne banke se je Dragonja sešel tudi s predstavniki bonitetnih agencij, investicijskih skladov in investicijskih bank s ciljem znižanja stroškov zadolževanja in razbremenitev proračuna.

"Opravljenih je bilo 20 razgovorov in slika je ugodna, čeprav so se napovedi rasti nekoliko znižale. Slovenija je v dobri gospodarski in makroekonomski kondiciji, ima pa presežen javni dolg, zaradi česar mora Slovenija vzdrževati ostro bančno in proračunsko disciplino," je med drugim povedal Dragonja. "Proračuni morajo biti uravnoteženi, generirati je treba presežke in ustvarjati rezerve za obvladovanje ekonomskih ciklov."

Na vprašanje, ali se številke sklada o rasti za Slovenijo ujemajo s slovenskimi, je Dragonja odgovoril, da so številke zelo podobne, čeprav je slovenska ocena rasti za letos nekoliko višja od ocene MDS-ja, ki znaša 2,9 odstotka. Velikih razhajanj praktično ni, sklad pa seveda daje določena priporočila, ki jih Slovenija upošteva pri načrtovanju ekonomske politike.

"Mi smo ekonomsko povezani v evropsko okolje, tako da ne moremo bistveno odstopati. Gospodarstvo gre skozi določene cikle, ki se jim ne da izogniti. Vsi sledimo cilju, da ne bi zašli v recesijo, država pa mora uravnavati mešanico ekonomskih politik, da lahko kompenzira za zunanje šoke," je na vprašanje o optimalni stopnji slovenske gospodarske rasti odgovoril Dragonja.

Državni sekretar je tako kot tudi guverner poudaril, da svet trenutno živi v ozračju zelo nizkih obrestnih mer. "To je ugodno za dolžnike in tudi razbremenjuje naš poračun. Na drugi strani pa to predstavlja velik pritisk na delovanje finančnega sektorja, bank in finančnih vlagateljev. Na zasedanju se je zastavilo vprašanje učinkov nadaljevanja obdobja nizkih obrestnih mer na svetovno gospodarstvo. Nizke ali celo negativne obresti odpirajo dodatna tveganja, čeprav imajo trenutno korist dolžniki," je še dejal.