Vlado čakajo plačna pogajanja z javnim sektorjem, ki jih prejšnji Cerarjevi vladi ni uspelo končati. Javni sektor sicer ni edini, ki si želi višjih plač. "Pritiski na plače se večajo, predvsem zaradi konjukture. Gospodarska rast je 2,5-krat večja kot v povprečju EU-ja. V Sloveniji je zaposlenih največ ljudi po osamosvojitvi, kar še dodatno vpliva pritisk na rast plač," je pojasnil v. d. direktorja vladnega urada za makroekonomske odnose in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

Umar opozarja, da mora rast plač ostati skladna s produktivnostjo, ki mora ostati med osrednjimi cilji. Produktivnost pa je v Sloveniji, kot je lani razkril Umar, 20 odstotkov nižja, kot je povprečje EU-ja. Ob tem se obetajo še velike strukturne spremembe prebivalstva. Zmanjšuje se število delovno aktivnega prebivalstva. Bazen delovno sposobnega prebivalstva se bo namreč po predvidevanjih Umarja letno zmanjševal za 12 do 13 tisoč oseb, kar pomeni več kot 60.000 oseb v petih letih.

Vasle je tudi opozoril, da je pri višanju plač v javnem sektorju treba upoštevati fiskalni okvir, saj nanj lahko vpliva vsaka sprememba. Sredstva, ki jih za zaposlene trenutno nameni država iz proračuna, pa že predstavljajo 25 odstotkov vseh odhodkov. Čeprav velja, da so povprečne plače višje v javnem sektorju, ni popolnoma tako, so ugotavljali pri Umarju.

Bolje plačani nižji poklici na plačni lestvici
Zaposleni v javnem sektorju imajo višjo izobrazbo, zaposlenih je več strokovnjakov, medtem ko je v zasebnem sektorju več zaposlenih, ki opravljajo preprostejša dela. Po raziskavi Umarja pa delavci na najnižje plačanih delovnih mestih v javnem sektorju prejemajo višje plače kot v zasebnem sektorju, zahtevni poklici pa so bolje plačani v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju.

"Rezultati kažejo na to, da vlada percepcija, da so plače v javnem sektorju visoke. Če jih dejansko primerjamo z zasebnim sektorjem, so ti višji in zahtevnejši poklici, ki ustvarjajo dodano vrednost in prinašajo kakovost v javni sektor, manj plačani kot v zasebnem sektorju," je poudaril Vasle.

Kako ustvariti stimulativne plače, hkrati pa ohraniti delovna mesta, so na Umarjevi okrogli mizi skušali odgovoriti nekateri predstavniki gospodarstva in javnega sektorja.

Zasebni sektor priložnost za tehnične poklice
Aleksander Zalaznik, generalni direktor podjetja Danfoss Trata in predsednik Združenja Manager, je menil, da bi lahko več zaposlenih iz "varnega" javnega sektorja prestopilo v zasebni sektor, saj jih gospodarstvo potrebuje. "Zaposlenih ni dovolj in težko pridemo do njih," je dejal in dodal, da je splošno mnenje, da je v javnem sektorju preveč zaposlenih in da je idealen čas, da se to spremeni. Predvsem naj bi bil zasebni sektor priložnost za tehnične poklice.

Predsednik Združenja Manager je tudi pojasnil, zakaj so v Sloveniji plače nižje kot v Avstriji, Italiji, Nemčiji ... "Odličen odgovor je dal lani Umar, ko je prikazal, da je slovenska produktivnost nižja za 20 odstotkov, kot je povprečje EU-ja. V tem se skriva odgovor, zakaj naše plače niso enake kot nemške. Kako do večje produktivnosti? Da z manj dela naredimo več," je dejal.

Do tega bi po njegovih besedah prišli s spremembo delovnopravne zakonodaje, ki bi lahko v javnem in zasebnem sektorju omogočila oblikovanje odličnih ekip. "Zakone je treba oblikovati tako, da lahko zmanjšamo ali zamenjamo ljudi, ki jih imamo v ekipi. To je ista zgodba kot v nogometni ekipi. Nobenemu ne pride na misel, da bodo v enajsterici trije, ki ne igrajo dobro. Vsi razumemo, da je selektor tam zato, da potegne prave ljudi, je pojasnil in dodal, da bi ta princip lahko prenesli tudi v gospodarstvu.

Odpreti izhodna vrata v javnem sektorju
"Bolj odprta izhodna vrata" oz. več možnosti odpuščanja vidi kot priložnost tudi za javni sektor predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, ki je sistem plač v javnem sektorju označil za zelo rigiden in da je v tem "fiksiranem plačnem sistemu zelo težko biti menedžer". Med napakami, ki so bile storjene v javnem sektorju v času gospodarsko finančne krize, je bila po njegovem mnenju ukinitev nagrajevanja za delovno uspešnost, ki je bila neke vrste stimulacija in motivacija za dobro delo. Rezultat je več novih zaposlitev v javnem sektorju v času krize zaradi manjše motivacije zaposlenih, kar je paradoksalno, je navedel.

"Za mene je definitivno največji problem v javnem sektorju, kako tesno so priprta izhodna vrata," je poudaril in dodal, da je ena od glavnih razlik med javnim in zasebnim sektorjem v tem, da lahko odpreš izhodna vrata za vse, ki ne delajo dobro oz. v praksi dobrih od slabih delavcev ne moreš ločiti. Kar slabo motivacijsko vpliva na tiste, ki se delajo dobro. Sindikati pa po njegovem mnenju delajo napako, ker so vse razprave vezane na maso plač, na generičen znesek, ki pa ga znotraj javnega sektorja ne znamo dobro razporediti.

Vesel je še povedal, da bo v javnem sektorju moralo priti do razprave, zakaj toliko novih zaposlitev. Po njegovem mnenju bo nujno potrebno prestrukturiranje javnega sektorja v tiste storitve, ki jih potrebujejo državljani, denimo v zdravstvu zaradi staranja prebivalstva.

Zasebni sektor v boljši kondiciji kot država
Direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc pa je opozorila, da s tem, ko v javnem sektorju ni možnosti, da "nagradiš ali kaznuješ", manjka osnovna menedžerska vloga. Zaradi tega po njenem mnenju prihaja do negativnega izločanja tistih, ki delajo dobro. Ob napovedih stavk javnega sektorja pa bi se morali vprašati, kaj smo z milijardo več za plače v javnem sektorju v zadnjem desetletju sploh pridobili.

Ob tem je opozorila, da je zasebni sektor v dobri kondiciji, da je prišlo do velike razdolžitve, kar se kaže tudi v prihrankih, tudi pri državljanih. Edina, ki ni opravila svoje naloge, je država, ki je visoko zadolžena, ker ni izkoristila krize, da se resetira in postavi stvari na svoje mesto, je poudarila.

Javnofinančni položaj ni zadovoljiv
Ekonomist Anže Burger je opozoril, da je v javnem sektorju problematično to, da so nižje vrednoteni poklici bolje plačani in da država ni izkoristila možnosti optimizacije in racionalizacije procesov, ki jih omogoča informacijsko komunikacijska tehnologija, ki bi izboljšala produktivnost delovnih mest, s čimer bi lahko zmanjšali število zaposlenih. Na drugi strani pa so slabše plačana mesta na vodstvenih položajih.

Država po njegovih ugotovitvah v primerjavi z drugimi državami EU-ja premalo vlaga v naložbe. Iz enotne plačne lestvice pa bi morali izločiti nekatere sektorje, ki bi lahko nato sami učinkoviteje razporejali svoj denar, denimo zdravstvo, šolstvo, vojska, policija …

Ob tem bi morali tudi paziti, da se masa plač v javnem sektorju ne povečuje. "Javnofinančni položaj ni zadovoljiv, kar se tiče fiskalnega pravila," je še opozoril. Presežke v javnih financah pa bi morali, kot je menil, preusmeriti k zmanjševanju javnega dolga, da bi bili pripravljeni na krizo. "Bojim se, da bodo pritiski preveliki, da se bomo dobro pripravili na krizo," je še dodal.