Spomladanska napoved za letos in prihodnje leto je tako za 0,5 oziroma 0,1 odstotne točke boljša kot prejšnja, februarska.

Lani je bilo slovensko gospodarstvo s petodstotno krepitvijo BDP-ja med najhitreje rastočimi v evrskem območju, je poudarila komisija v poročilu o Sloveniji.

Bruseljska napoved je sicer nekoliko slabša od marčne ocene urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je Sloveniji za letos napovedal 5,1-odstotno rast, za prihodnje leto pa 3,8-odstotno.

Letos naj bi k rasti prispevala zlasti domače in tuje povpraševanje. Pričakovati je močne naložbe v stroje in opremo, kar naj bi ustvarilo pogoje za izpolnitev rastočega povpraševanja. Javne finance naj bi se izboljšale kot rezultat ugodnih makroekonomskih kazalnikov, poudarja komisija v poglavju o Sloveniji.

Komisija Sloveniji za letos napoveduje 0,5-odstotni presežek, medtem ko je lani novembra napovedala izravnane javne finance, za prihodnje leto pa napoveduje 0,4-odstotni presežek, kar je enako, kot je napovedala v jesenski napovedi.

Poslabšanje v javnih financah
Komisija sicer po izboljšanju v lanskem letu znova opozarja na pričakovano vnovično poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja. Strukturni primanjkljaj naj bi letos znašal 1,1 odstotka, prihodnje leto pa 1,5 odstotka BDP-ja.

Novembra je komisija Sloveniji napovedala, da naj bi strukturni primanjkljaj v obdobju 2016-2018 ostal pretežno nespremenjen pri 1,6 odstotka BDP-ja, nato pa se leta 2019 znižal za 0,2 odstotne točke.

Brez novih ukrepov za izboljšanje financ
V strukturnem smislu se je fiskalni položaj Slovenije lani izboljšal za približno pol odstotne točke, vendar se bo zaradi hitro rastoče proizvodne vrzeli po pričakovanjih poslabšal za podobno številko letos in prihodnje leto ter tako leta 2019 dosegel 1,5 odstotka, pojasnjuje komisija.

Poslabšanje je po navedbah komisije posledica izteka izvedenih začasnih konsolidacijskih ukrepov in dejstva, da za zdaj ni bilo novih strukturnih ukrepov za izboljšanje javnih financ.

Največja tveganja: Pritisk na plače in pokojnine
Javni dolg se zmanjšuje, prihodnje leto naj bi znašal 65,1 odstotka BDP-ja, kar je le še nekoliko nad zgornjo dovoljeno mejo 60 odstotkov, ki jo določa evropska proračunska biblija, pakt za stabilnost in rast.

Največja tveganja za javne finance vidi komisija v pritiskih na javne plače in pokojnine.

Brezposelnost se bo še naprej zmanjševala, številke ostajajo znatno boljše od povprečja v območju evra in EU-ja. Letos naj bi imela Slovenija 5,6-odstotno, prihodnje leto pa še za 0,2 odstotne točke nižjo brezposelnost.

Kakšna bo inflacija?
Slovenija bo imela po bruseljski napovedi letos 1,9-odstotno, prihodnje leto pa dvoodstotno inflacijo, kar je za približno pol odstotne točke več od povprečja v območju evra.

Gospodarsko napoved bo komisija upoštevala pri pripravi reformnih in proračunskih priporočil članicam v okviru evropskega semestra, ki se pričakujejo do konca tega meseca.

Pregled drugih napovedi gospodarske rasti: