"Tudi v tretjem četrtletju smo imeli solidno visoko gospodarsko rast," je povedala Romana Korenič z oddelka za nacionalne račune pri Statističnem uradu RS. Tako se je BDP v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 4,7 odstotka.

Realna rast BDP-ja je bila v tretjem četrtletju nekoliko nižja kot v drugem, ko je po popravljeni oceni dosegla 4,6 odstotka oz. 0,2 odstotne točke več od prvotnih podatkov, je razvidno iz podatkov statističnega urada. Še višja je bila v prvem trimesečju, to je 5,1-odstotna. Nekoliko nižja od prejšnjega obdobja je bila rast tudi po sezonsko prilagojenih podatkih. V drugem trimesečju je bila rast na četrtletni ravni 1,2-odstotna, v medletni primerjavi pa 5,4-odstotna.

Rekorden zunanjetrgovinski presežek
K rasti sta pozitivno prispevala tako domača poraba kot zunanje povpraševanje. Izvoz se je okrepil za 12 odstotkov, uvoz za 10,1 odstotka. Ker je izvoz naraščal precej hitreje od uvoza, je bil zunanjetrgovinski presežek rekorden. Dosegel je 11,6 odstotka BDP-ja, kar je največ od leta 1995, odkar so na voljo podatki.

V tretjem trimesečju je še naprej naraščala tudi domača poraba, a zmerneje kot do zdaj. Ta se je povečala za 2,4 odstotka oz. za 1,1 odstotne točke počasneje kot v drugem trimesečju. "Še vedno najbolj naraščajo izdatki gospodinjstev za večje nakupe. Nakupi trajnih dobrin naraščajo že zadnji dve leti, v tretjem četrtletju se je ta visoka rast nekoliko umirila," je dodala Korenčeva.

Nižja rast bruto naložb
Na nekoliko počasnejšo rast je vplivala predvsem nižja rast bruto naložb. "Razlog za upočasnjeno rast bruto naložb je bila nekoliko upočasnjena rast naložb v razna osnovna sredstva in v spremembah zalog," je pojasnila. Te so tokrat upočasnile rast BDP-ja za 0,7 odstotne točke. Bruto naložbe v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju povečale za šest odstotkov.

"Čeprav imamo rast naložb v vsa osnovna sredstva skozi vse letošnje leto, te še vedno zaostajajo za ravnjo pred krizo za okoli 40 odstotkov," je poudarila Korenčeva. Primerjava komponent BDP-ja v času pred krizo, torej z letom 2008, in danes namreč kaže, da je BDP višji za tri odstotke, izvoz za 33 odstotkov, uvoz za 11 odstotkov, zasebna poraba za šest odstotkov, naložbe v osnovna sredstva pa so nižje za 40 odstotkov.

Vseh zaposlenih je bilo v tretjem četrtletju 991.667, kar je za 2,7 odstotka ali 26.077 zaposlenih več kot v tretjem četrtletju lani. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v dejavnosti promet in trgovina.

Ministrica opozarja na fiskalno konsolidacijo
Ministrico za finance Matejo Vraničar Erman podatki veselijo, a obenem opozarja, da je še treba ustrezno prilagoditi fiskalno politiko spremenjenim makroekonomskim okoliščinam. "Ne smemo skreniti s poti javnofinančne konsolidacije, ki smo jo začrtali s sprejetimi proračuni in drugimi proračunskimi dokumenti," je dejala in dodala, da ne vidi razlogov, da ne bi bili podatki spodbudni tudi v zadnjem četrtletju.