Cerar je vesel, da se intenzivno iščejo rešitve tudi na ravni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), še posebej v sodelovanju s socialnimi partnerji. Brez socialnega dialoga namreč ni mogoče uresničiti zastavljenih ciljev. Tudi sam vidi Slovenijo v prihodnosti kot državo z uspešnim gospodarskim razvojem, državo, v kateri mora biti temeljna vrednota visoka kakovost življenja.

Veseli ga, da ima GZS zelo velikopotezno vizijo za prihodnost. "Prav tako ambiciozno vizijo ima slovenska vlada in mislim, da smo tukaj zelo dobri sogovorniki, in zelo me veseli, da tudi GZS vidi potrebo po socialnem dialogu," je poudaril predsednik vlade, ki meni, da razvoja gospodarstva ne more biti brez sodelovanja vseh socialnih partnerjev.

Gospodarska rast je v veliki meri rezultat odličnega dela gospodarstvenikov, je prepričan Cerar, ki jim je za to izrekel priznanje. Hkrati pa je opozoril, da so vsi sistemi v družbi soodvisni in so za gospodarsko rast pomembni tudi dobra infrastruktura, kakovostna javna uprava, kakovostno šolstvo, varnost in politična stabilnost.

Prepričan je, da imamo v Sloveniji lasten potencial za rast. "Izkoristiti moramo tradicionalno znanje in izkušnje ljudi, naše naravne danosti, geostrateški položaj, obstoječo infrastrukturo in njeno nadgradnjo. Izkoristiti moramo možnost, da povečamo produktivnost," je izpostavil.

Dejal je tudi, da je treba nadaljevati mednarodno sodelovanje na področju naložb, nadaljevati energetske sanacije stavb in se modernizirati na področju digitalizacije. Treba je biti v koraku s svetom in biti celo na prvih mestih, kjer je to mogoče.

"Sem optimističen, verjamem v našo skupno prihodnost. Želim si še več sodelovanja in optimizma. Vse pa mora biti namenjeno človeku, in ne samo sebi, ne le bogatenju in projektom kot takšnim, temveč višji kakovosti bivanja," je sklenil premier. Zagotovil je, da bo vlada še naprej delala vse za izboljšavo poslovnega okolja.

Gorjup: Ujeti moramo najrazvitejše
Na podlagi dobrih rezultatov optimistično v prihodnost zre tudi predsednik GZS-ja Boštjan Gorjup. Predstavil je ključne cilje dokumenta o razvojnem partnerstvu 2018-2025 in poudaril, da je razvojno partnerstvo pomembno zato, ker je treba do leta 2025 ujeti razvitejše članice EU-ja, naslednjo gospodarsko krizo pa moramo po njegovih besedah dočakati bolje pripravljeni.

Nastavki so po njegovem mnenju odlični, izvoz dosega okoli 35 milijard evrov, imamo dobro gospodarsko rast, brezposelnost pa se ob tem zmanjšuje. "Rezultati so dobri in smo lahko optimistični glede prihodnosti," je dejal.

Za doseganje še boljših rezultatov je po mnenju Gorjupa ključni vzvod povečanje naložb v raziskave in razvoj. Tako bomo lahko dvignili dodano vrednost na zaposlenega in povečali izvoz, kar bo prineslo tudi bistveno višji bruto domači proizvod.

Vizija razvoja gospodarstva do leta 2025 sicer predvideva, da bi se dodana vrednost na zaposlenega dvignila s sedanjih 42.000 na 60.000 evrov, izvoz pa na 50 milijard evrov. "Cilji so na pogled ambiciozni, a uresničljivi," je dejal Gorjup in dodal, da bo poleg dviga naložb v raziskave in razvoj treba zagotoviti tudi kakovostne kadre in ugodnejše delovno okolje, predvsem za visoko kakovostne kadre, s čimer bi preprečili beg možganov.

Izobraževanje, višje bruto plače
Pri mladih so po njegovem mnenju ključni kakovostno izobraževanje, več kadrovskih štipendij in krajši čas študija, pri delovno aktivnih, ki so čedalje bolj obremenjeni, merijo na večjo bruto plačo, ki bo višja od inflacije in hkrati nižja od rasti produktivnosti dela.

Prav tako moramo po mnenju prvega moža GZS-ja delo prilagoditi starejšim, ki jih bo čedalje več. V viziji so na GZS-ju zapisali, da bi bilo vsaj 50 odstotkov starejših do leta 2025 delovno aktivnih. Kot je sklenil Gorjup, želijo na zbornici s predlogi pripomoči k socialnemu dialogu, katerega cilj je hitrejši gospodarski razvoj.

GZS za davčne razbremenitve
GZS izpostavlja tudi potrebo po davčnih razbremenitvah. Cerar je v povezavi s tem povedal, da je vlada v tem mandatu že izvedla prvo fazo prestrukturiranja davčnih obveznosti z namenom spodbude gospodarstvu. S tem vlada še nadaljuje, so pa to premiki, ki jih je treba delati premišljeno skozi socialni dialog, je pojasnil premier.

Počivalšek: Potrebni so visoko izobraženi
Tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je izpostavil, da je treba nadaljevati ustvarjanje boljšega poslovnega okolja, predvsem na področju administrativnih ovir in delovne zakonodaje.

Ključno pa je tudi zagotavljanje dovolj kakovostnega kadra, pri čemer gre med drugim za vprašanje stroška delovne sile, ki je na nižje delovnih mestih konkurenčen, težave pa so na bolje plačanih mestih. Prvi korak so naredili z malo davčno reformo. "Vendar brez konkretnejšega reformnega pristopa ne bo mogoče zaustaviti odliva visoko izobraženih kadrov," je kot prihodnjo nalogo vlade navedel Počivalšek.

Jerkičeva: V ospredju so ljudje
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pozdravlja predlog GZS-ja, ki ima za cilj tudi boljši položaj zaposlenih in blaginjo. "To je dobrodošla sprememba vsakokratnim napovedim s strani gospodarstva, ko je bilo govora o višjem BDP-ju, višjih profitih in boljših pogojih za gospodarstvo, izraženih v številkah. Tokrat so vendarle v ospredju ljudje," je izpostavila.

Jerkičeva pričakuje, da dokument ne bo ostal zgolj želja in namera GZS-ja, ampak bo v bližnji prihodnosti postal temelj za nov socialni sporazum, ki ga v državi pogrešajo. Ob tem Jerkičeva pričakuje konstruktivnost in dobre rešitve za državljane.

Kopač Mrakova: Le zaupanje pripelje do rezultatov
Da so ti najpomembnejši, je poudarila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je opozorila, da bo le zaupanje med socialnimi partnerji Slovenijo pripeljalo do rezultatov, ki si jih vsi skupaj želimo. Ob tem je izpostavila potrebo po spreminjanju obstoječih sistemov.

Težava je v tem, da mladi na trg dela vstopajo pozno in da je aktivna populacija preobremenjena, je menila. Ob problemu pomanjkanja delovne sile bo nujno zaposlovati tudi starejše. Da bodo ljudje lahko delali dlje, pa je treba ukrepati na začetku kariere vsakega posameznika. Samo tisti, ki bo imel zdrave delovne pogoje in se bo izobraževal prek cele kariere bo lahko delal tudi, ko bo starejši, je povzela ministrica.

GZS: Dobro gospodarstvo, visoka blaginja
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc je dodala, da so današnje smernice poziv, kako priti do višjega življenjskega standarda. Samo dobro gospodarstvo bo vzdrževalo visoko blaginjo, je dejala. Izpostavila je potrebo po široki podpori ukrepom in strinjanju med vsemi socialnimi partnerji.

Smernice za izboljšanje položaja treh generacij so oblikovali znotraj delovnih skupin, njihove izvlečke pa so komentirali predstavniki političnih strank. "Razvojno partnerstvo je edina prava prihodnost. Naša dolžnost je najti skupni imenovalec, ki bo Slovenijo peljal v pravo smer in ljudem zagotovim državo, v kateri bodo z veseljem živeli," je poudarila Alenka Bratušek.

V skupini, ki se je lotila delovno aktivnih državljanov, so med drugim izpostavili potrebo po odpravi birokratskih ovir in davčno prestrukturiranje oz. razbremenitev stroškov dela, za kar se po besedah Andreja Vizjaka (SDS) zavzemajo tudi v največji opozicijski stranki.

Uroš Prikl (DeSUS) je medtem pozdravil pozive po večjem vlaganju v znanje, raziskave in razvoj. Prva dama NSi Ljudmila Novak je opozorila na beg kadrov iz države. Prepričana je, da bi morali izobraževalni sistem prilagoditi potrebam časa in gospodarstva.

Prav slednje je bilo največkrat omenjeno na področju mladih. Skupina, ki je oblikovala predloge na področju mladih do 30 let, je med potrebnimi ukrepi izpostavila motivacijo za zgodnje zaposlovanje in čimprejšnje zaključevanje študija.

Predstavniki političnih strank so se strinjali, da morata z roko v roki delati izobraževalni sistem in gospodarstvo. Minister Počivalšek (SMC) pa je pri tem ocenil, da starejša populacija težko zazna spremembe, ki so se pri mladih zgodile. "Naša generacija bo težko ustvarjala pogoje za generacijo, od katere bomo jutri vsi odvisni," je dejal.

Kar se tiče ukrepov na področju delovne aktivacije starejših, pa je delovna skupina na prvo mesto postavila finančne spodbude za delodajalca in delavca. Dodala je fleksibilnost delovne zakonodaje, saj da so trenutne omejitve tako hude, da odvračajo starejše in delodajalce. Zato je potrebna zakonodaja, ki bo tako delavce kot delodajalce spodbujala, so menili.

Hkrati so opozorili na nujno izobraževanje starejših in na mentorstva ter predlagali, da se v podjetjih izdelajo karierni načrti s selektivnim pristopom do različnih kategorij delavcev in da se uvede projekt starejšim prijazno podjetje.

Vizjak je dejal, da so predlagani ukrepi relativno hitro izvedljivi in nujni. Ključno namreč ni, da bi podaljševali delovno dobo, ampak da bi se osredotočili na to, kako delovna mesta prilagoditi starejšim, in na ostale spodbudbujevalne ukrepe, da se starejši zaposlijo oz. ostanejo v zaposlitvi.