Razmere na trgu dela so se v zadnjih letih zelo izboljšale. Povpraševanje po delavcih je veliko, v četrtek je bilo na spletnih straneh zavoda objavljenih več kot 3300 aktualnih potreb po delavcih. "Pri čemer je treba upoštevati, da je zavod le eden izmed tistih, ki te potrebe objavljajo," je poudarila Mavricija Batič, ki ima pred seboj še slabo leto in pol mandata na čelu zavoda za zaposlovanje.

Priznava sicer, da so te potrebe nekoliko v neskladju s ponudbo, torej iskalci zaposlitve. Med brezposelnimi namreč ni več dovolj ustreznih kandidatov. "Zato je potrebnega ogromno strokovnega dela in pomoči s programi aktivne politike zaposlovanja za vsako zaposlitev brezposelnega. Ne moremo govoriti o tem, da bi kadri hitro krožili," je dejala Batičeva.

Ob tem je izpostavila, da se delodajalci tudi vse bolj trudijo, da zaposlene obdržijo pri sebi, saj se zavedajo, da bo za nekatere kadre treba v prihodnje storiti vse. Pri tem ne gre le za višje plače, temveč med drugim tudi boljše delovne pogoje in urnik dela, ugotavljajo na zavodu.

Vrha iz leta 2008 še vedno nismo dosegli
Glede na vse našteto je po njenih besedah razumljivo, da število delovno aktivnih močno raste. Junija se je delež delovno aktivnega prebivalstva tako že približal številki iz leta 2008, je spomnila Batičeva. Ocenjuje, da bi lahko ta rezultat v prihodnje presegli.

Ne glede na spodbudne številke brezposelni ostajajo, najtežje zaposljivi pa so starejši. Aktivnih ukrepov za njihovo zaposlovanje je po besedah Batičeve veliko, je pa ob tem poudarila, da je na trgu dela danes več starejših kot pred leti, med drugim zaradi sprememb pokojninske zakonodaje.

Batičeva je ob prevzemu funkcije 2015 napovedala, da bo njen prednostni cilj tudi uresničevanje programa Jamstva za mlade. Današnje razmere na trgu dela za mlade ocenjuje kot bistveno boljše, česar ne pripisuje le gospodarski rasti, temveč tudi ukrepom, ki jih je zavod izvedel skupaj z ministrstvoma za delo in šolstvo, mladinskimi organizacijami in drugimi deležniki.

"Na zavodu smo zaposlili tudi nove svetovalce za zaposlovanje - mlade, ki so bolje razumeli mlade in so jim lahko nudili drugačno podporo. Te svetovalce imamo še vedno," je pojasnila Batičeva in poudarila, da so na tem področju naredili velik korak naprej. "Upam, da bomo podobno lahko čez nekaj let rekli tudi za zaposlovanje starejših," je dodala.

Pomanjkanje ustreznih kadrov
Izziv pomanjkanja kadra sicer po zahtevnosti postavlja ob bok pomanjkanju dela. "Pomanjkanje kadra zahteva veliko več sodelovanja med zavodom, delodajalskimi združenji in delodajalci. To tudi počnemo; skupaj ugotavljamo potrebe in oblikujemo programe usposabljanja, pripravljene glede na konkretne potrebe delodajalcev. Z izvajalci izobraževanja te programe nato izvedemo in brezposelne usposobimo," je pojasnila.

Zavod je v sodelovanju z ministrstvom za delo izvedel številne ukrepe v sklopu aktivne politike zaposlovanja, ki so se po navedbah ministrstva izkazali za uspešne. Tako mnenje deli tudi Batičeva, ki si zato želi njihovega nadaljevanja. "Predvsem za skupine, ki imajo velike ovire za neposredno zaposlitev, so ti ukrepi velikega pomena," je izpostavila.

Fleksibilnost ali stabilnost
Dotaknila se je tudi problematike nesoglasja med delodajalci, ki si želijo večjo fleksibilnost zaposlitev, in sindikati, ki vztrajajo pri trenutni obliki zaposlitev za nedoločen čas. Meni, da je veliko povpraševanje po kadrih pripeljalo tudi do večjega števila zaposlitev za nedoločen čas: "Trg kar dobro uravnava tudi fleksibilnost zaposlitev."

Kršitve delovne zakonodaje ugotavlja inšpektorat za delo, ki po ocenah Batičeve glede na število razpoložljivih kadrov dela uspešno. Z inšpektoratom sodeluje tudi zavod, med drugim z obveščanjem o zaznanih kršitvah.

Z julijem se je slovenski trg dela sprostil tudi za hrvaške delavce, ki lahko zdaj nanj prosto vstopajo. Po ocenah Batičeve zaradi tega na zavodu niso opazili povečanega povpraševanja po delavcih za poklice, ki jih večinoma opravljajo tuji delavci, je pa to že ves čas veliko.

Informatizacija storitev zavoda
Pred Batičevo je še slabo leto in pol mandata, nato pa se bo upokojila. Ena ključnih zadev, ki jo zavod še načrtuje pod njenim vodstvom, je izboljšanje spletnih orodij za povezovanje iskalcev zaposlitve z delodajalci. "Želimo si, da bi ta sistem temeljil tudi na kompetencah in ne le izobrazbi. Slednja je seveda pomembna, a v ospredje vse bolj prihajajo kompetence posameznika, ki jih je treba nenehno nadgrajevati. Skoraj prepričana sem, da digitalizacija nikoli ne bo nadomestila ljudi," je še dodala.