Generalna direktorica zavoda Mavricija Batič je novinarjem pojasnila, da so se za ponovno organizacijo odprtih vrat odločili po lanskih zelo pozitivnih odzivih javnosti. Tudi letos so pripravili bogato bero dogodkov: od delavnic, hitrih zmenkov z delodajalci, pisarn za delodajalce … Na 75 lokacijah zavoda se bo danes tako zvrstilo kar 290 dogodkov in dejavnosti.

Po besedah Batičeve so hitri zmenki namenjeni spoznavanju delodajalcev z iskalci zaposlitve in nasprotno, uvedli so jih lani in so se zelo prijeli in se izvajajo v vseh območnih službah. Enega izmed teh zmenkov smo si šli pogledat tudi z MMC-ja. V sobi se na pogovoru več delodajalcev sreča s kandidati, ki jih na zavodu predtem tudi pripravijo z napotki o načinu predstavitve, na kaj paziti pri telesni govorici, kako v čim krajšem času povedati bistvo ipd.

Nato imajo kandidati za službe okoli dva dneva časa, da se sami pripravijo, na dan "zmenka" pa imajo točno odmerjenih pet minut za pogovor z morebitnim delodajalcem.

Res le zveze in poznanstva še lahko prinesejo delo?
Na tak pogovor sta prvič prišla tudi Mojca in Urban. "Od zavoda je bilo zelo dobro, da so pripravili izobraževanja, da si lahko vedel, na kaj se moraš pripraviti. Ta izobraževanja so trajala okoli pol ure in potem si se lahko doma pripravil. Sama izkušnja pa je zelo v redu, glede na stanje na trgu dela in kakšna je konkurenca," je začela opisovati svojo izkušnjo Mojca.

Sama se je potegovala za mesto finančnega svetovalca in tržnice finančnih produktov, delo pa išče že od februarja 2013. Čeprav ji niso povedali, kaj pravzaprav ponujajo (se pravi redna zaposlitev, delo za določen čas itn.), se na to navadiš in se o tem po njenih besedah niti ne sprašuješ več. "Samo, da nekaj delaš in se počutiš koristnega. Iskanje službe je bilo zame zelo stresno. Po tej klasični poti je zelo neuspešno, in če nimaš nekih zvez …" je še pristavila.

Tudi za ekonomista Urbana je bil zmenek z delodajalcem prva tovrstna izkušnja. "Bilo je zelo prijetno in sproščeno, bolj kot sem si mislil. Samo premalo časa je," je povedal. Tako kot Mojca pred njim se je tudi on potegoval za tržnika finančnih produktov. Brez dela je že leto in pol, in na žalost je, kakor se je sam malce šaljivo izrazil, ponavljavec, saj je že drugič v takem položaju. In podobno kot Mojca, je prepričan, da se z zvezami in poznanstvi da dobiti delo tudi v njegovi panogi.

"Vse to je psihično zelo naporno, saj mislim, da lahko pokažem in dam svoj prispevek. In glede na to, da sem bil zelo dober študent, mislim, da je to, da imamo take ljudi, ki bi radi nekaj pokazali in ki se ne bojijo novih izzivov, registrirane med brezposelnimi, največja škoda. Kar se kaže tudi v gospodarski krizi," je prepričan.

Kaj pa zadnje čase tako zelo opevano gospodarsko okrevanje? Ne za Mojco in ne za Urbana se to še ni pokazalo v kaj večji ali bolj pestri ponudbi služb. "Bolj ali manj je to dobro samo za večji optimizem," je pripomnil Urban.

Postavljanje zidakov se ponovno močno prebuja
In kaj so delodajalci pravzaprav najbolj iskali v prvih štirih mesecih letošnjega leta? Očitno se kriza gradbeništva končuje in prihajajo novi projekti, saj so delodajalci v gradbeništvu v štirih mesecih objavili kar 5.573 delovnih mest, sledile so jim predelovalne dejavnosti (4.743) ter zdravstvo in socialno varstvo (2.424). Veliko povpraševanja je bilo tudi v gostinstvu, financah, trgovini. Najbolj iskani profili pa so bili zelo raznoliki, in sicer od voznikov težkih tovornjakov, zidarjev, natakarjev, čistilcev, strežnikov, komercialistov do bolničarjev, elektroinštalaterjev in delavcev za preprosta dela.

Batičeva je ob tem pojasnila, da delodajalci čedalje manj iščejo posamezno izobrazbo in vse bolj posamezne kompetence, kjer so najbolj čislane motiviranost, sposobnost ekipnega dela in osebnostne lastnosti, kot so nekonfliktnost in komunikativnost. Samoumevna so postala tudi osnovna računalniška znanja, kot so brskanje po medmrežju, upravljanje z elektronsko pošto in s posamezno programsko opremo, kot sta word ali excel. Če so podjetja usmerjena v tujini, pa je nujen kakšen tuji jezik.

Opozorila je tudi na to, da so se podjetja veliko hitreje odzvala na gospodarsko rast in veliko hitreje začela iskati delavce kot v preteklih letih. "Očitno so tako drastično odpuščali, da zdaj ne morejo slediti naročilom," je ugotavljala.

Na vrsti so mala in mikropodjetja
Poleg že hitrih zmenkov so na zavodu uvedli tudi pisarne za delodajalce, ki so se po besedah Batičeve zelo dobro prijele, saj so delodajalci te storitve ocenili zelo dobro, zlasti so se dobro prijele pri malih delodajalcih.

Kot novost je izpostavila projekt Mentorstvo zavoda Ypsilon, pri katerem zavod letos sodeluje prvič. Gre za projekt, kjer mladi v različnih poklicih dobijo mentorja, a ne kogar koli, saj gre za znane in že uveljavljene menedžerje ali strokovnjake na tem področju. Projekt se je začel pred dvema letoma, vanj pa je vključenih že okoli 400 mentorirancev in odzivi so zelo pozitivni z obeh strani, je pojasnil Grega Čufer z omenjenega zavoda.

Zavod se je začel tudi bolj približevati potrebam gospodarstva s t. i. programi tailor-made ali programi po meri. To pomeni, da se povežejo s podjetji, ki jim povedo, kaj točno potrebujejo, zavod pa nato oblikuje temu prilagojen program, in takih imajo zdaj že okoli 300, je pojasnil Jurij Snoj z zavoda. Letos pa nameravajo obiskati še 600 mikro- in malih delodajalcev, katerim bodo predstavili svoje storitve in tudi zanje poskusili oblikovati zanje prikrojene programe.