V Sloveniji se je po visoki rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v lanskem letu januarja znižal le realni izvoz blaga, ki se je vrnil na raven pred decembrskim občutnejšim povečanjem. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je okrepil, po zmanjšanju v lanskem drugem polletju pa se na začetku letošnjega leta znova višajo tudi vrednosti opravljenih gradbenih del, prihodek v trgovini na drobno in debelo ter v storitvenih dejavnostih, v zadnjem Ekonomskem ogledalu navaja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Konec rasti brezposelnosti
Razmere na trgu dela so se na začetku leta še nekoliko izboljšale. Naraščanje števila delovno aktivnih se je v zadnjih mesecih nekoliko upočasnilo, število registriranih brezposelnih pa se še naprej znižuje, zlasti zaradi okrepljenega zaposlovanja in manjšega priliva na Zavod RS za zaposlovanje. Konec marca je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 118.099 oseb oz. 6,8 odstotka manj kot marca lani. Bruto plača na zaposlenega, tako v Umarju, se je januarja v zasebnem sektorju nekoliko znižala, v javnem pa zvišala - predvsem zaradi rasti v javnih družbah. Na začetku leta se je uskladila minimalna plača z lansko inflacijo, ki je bila najnižja do zdaj.

V bančnem sistemu se nadaljujejo nekateri pozitivni trendi iz lanskega leta. Zmanjševanje obveznosti bank do tujine se umirja, banke se še naprej razdolžujejo pri Evropski centralni banki (ECB), vloge države in gospodinjstev pa se povečujejo. Tudi kakovost bančnih terjatev se postopoma izboljšuje, oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev pa se umirja. Krčenje kreditne aktivnosti bank se nadaljuje tudi v letu 2015, vendar manj izrazito kot v preteklem letu.

Manj evra, več kreditov
Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem je bil sicer večji za približno 70 milijonov evrov, kar pa je po oceni Umarja v veliki meri posledica januarske krepitve vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom.

Po podatkih konsolidirane bilance po metodologiji denarnega toka je javnofinančni primanjkljaj januarja znašal 110,7 milijona evrov in je bil zaradi višjih prihodkov in nižjih izdatkov za 97,3 milijona evrov nižji kot januarja lani. Medletno znižanje je povezano tako z višjimi prihodki, predvsem od davka na dodano vrednost, trošarin in socialnih prispevkov, kot tudi z nižjimi odhodki, kot posledica nižjih subvencij in začasnega zadržanja izvrševanja posameznih izdatkov državnega proračuna, so sklenili v Umarju.