Višja je tudi napoved rasti bruto domačega proizvoda za leto 2016. Umar napoveduje, da bo ta 2-odstotna, potem ko je sprva napovedal 1,7-odstotno rast.

Lani je bila gospodarska rast v Sloveniji 2,6-odstotna.

Zahvaliti se bo treba izvozu
Tudi letos bo k rasti največ prispeval izvoz. Letos naj bi se okrepil za 5,6 odstotka, prihodnje leto pa za 6,2 odstotka. Uvoz naj bi dosegal medtem letos 5,2-odstotno rast, leta 2016 pa 4,7-odstotno. Lani se je izvoz okrepil za 6,3 odstotka, uvoz pa je narasel za 4,1 odstotka.

Zasebna poraba naj bi letos in prihodnje leto rasla hitreje, okrepila naj bi se za 1,1 in 1,6 odstotka, državna poraba pa naj bi se še vedno krčila (v obeh letih za 0,4 odstotka). Lani je zasebna poraba narasla za 0,3 odstotka, državna poraba pa je upadla za 0,5 odstotka.

Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi se z lanskih 13,1 odstotka letos znižala na 12,5 odstotka, leta 2016 pa na 12 odstotkov.

Semolič: Čas je za dokapitalizacijo življenjske ravni
Za okrepitev BDP-ja so pomembne rezerve na področju domačega povpraševanja, se je na napoved 2,4-odstotne rasti v letu 2015 odzval predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Prepričan je, da spomladanska napoved Umarja kaže, da je pravi čas za vladne odločitve za povečanje domačega povpraševanja. Skladno s tem bi moralo po njegovih besedah priti do zvišanja plač, pokojnin in socialnih transferjev. "Te kategorije niso sovražnik gospodarskega razvoja. Te kategorije so lahko, ker so v funkciji dviga povpraševanja, pomemben spodbujevalec nadaljnje gospodarske rasti," je prepričan.

Glede na to, da so bili prav prejemniki plač, pokojnin in socialnih transferjev največja žrtev krize, je čas, da pride do razumnih premikov v korist njihovega standarda, je dejal Semolič. Ob tem je izrazil upanje, da bodo politiki prenehali dokazovati, da tovrstnih premikov še ne more biti, ker da še nismo izšli iz krize. "Za nekatere za te premike ni nikoli pravi čas," je menil.

Sam je sicer, ko gre za napovedi Umarja, zelo previden, saj so se pogosto izkazale za netočne.

Gospodarska zbornica napoveduje nižjo rast
Tudi po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) bo napovedana rast možna le v stabilnem poslovnem okolju. Kljub temu pa na GZS-ju napovedujejo nižjo rast, največja razhajanja v njihovi in v Umarjevi napovedi pa so v višini napovedanih naložb.

"Na GZS-ju po prvi presoji predvidevamo, da bo gospodarska rast letos znašala okoli 1,5 odstotka, morda nekoliko več, nikakor pa ne bo nad dvema odstotkoma," je dejala izvršna direktorica za zakonodajo in politike Alenka Avberšek.

Pojasnila je, da je njihova napoved nižja predvsem zaradi informacije domačega gradbenega sektorja in inženiringov: "Ti za letos pričakujejo slabše poslovanje od lanskega zaradi umiritve rasti naložb. Projekti, financirani z evropskimi strukturnimi sredstvi iz prejšnje perspektive, se bodo iztekli, iz nove pa bodo financirani v bistveno bolj omejenem obsegu ter s časovnim zamikom."

GZS je po njenih besedah v napovedi izvoznih gibanj upošteval sekundarni učinek zamika zaradi slabših uvoznih gibanj na trgih v razvoju. Poraba gospodinjstev in države pa bosta po njihovem odvisni od smeri in delovanja ekonomske politike države.

Potrebna je krepitev konkurenčnosti
Ta bi se morala tako po mnenju GZS-ja kot po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) usmeriti v ukrepe za krepitev konkurenčnosti. "Država lahko pomaga zagnati gospodarstvo z novimi naložbami in spodbudami za gospodarstvo, kot že ves čas poudarjamo," so spomnili na OZS-ju in ob tem opozorili, da vendarle večina njihovih članov, s katerimi so vsakodnevno v stiku, še ne občuti gospodarske rasti.

Ekonomska politika bi se morali usmeriti v ukrepe za krepitev konkurenčnih pogojev poslovanja za podjetja, ki delujejo na domačem in tujem trgu, na zagon naložb, ki stojijo zaradi administrativnih ovir, so dodali na GZS-ju. "Usmeriti se mora v reforme, s katerimi bi povečali prilagodljivost trga dela in zmanjšali odhodkovne pritiske zaradi slabšanja razmerja zavarovanci - upokojenci," je dejala Avberškova.

Po njenem je treba sprejeti jasno usmeritev razvoja in prioritet vlaganj v razvoj, tako nacionalnih in evropskih sredstev, s katerimi se bo okrepila konkurenčnost industrije in storitvenih dejavnosti. Da bi ta sredstva res povečala dodano vrednost, je nujno spremeniti upravljanje kohezijske politike in za to usposobiti in motivirati administracijo, je dodala.