Po navedbah urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani povečal predvsem na račun okrepljenega izvoza, prvič po letu 2008 pa se je okrepila tudi potrošnja.

Razmere na trgu dela se še naprej popravljajo, saj se je število delovno aktivnih v zadnjem četrtletju 2014 še povečalo in je bilo v 2014 medletno večje v večini dejavnosti. Število registriranih brezposelnih se še naprej zmanjšuje, povečala pa se je tudi bruto plača na zaposlenega.

Rast bruto plače so zaznali tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju, kjer je bila rast višja prvič po letu 2011. Levji delež k rasti plač je prispevalo povišanje v sektorju država, predvsem zaradi sprostitve zadržanih napredovanj javnih uslužbencev.

Obseg kreditov se povečuje
Januarja je zrastel obseg kreditov vsem domačim nebančnim sektorjem. Pri stanovanjskih kreditih gre zasluga povečanja predvsem apreciaciji švicarskega franka do evra, večja kreditna aktivnost pa je povečala obseg kreditov podjetjem in nefinančnim institucijam. Obseg kreditnih vlog gospodinjstev in države se je na začetku letošnjega leta povečal.

Razdolževanje podjetij in nefinančnih institucij v tujini se je nadaljevalo, razdolževanje bank pa se je v primerjavi z letom prej za polovico upočasnilo.

Kakovost bančnih terjatev se je izboljšala, tako se je obseg nedonosnih terjatev lani znižal za 1,1 milijarde evrov, k čemur je prispeval dodatni prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank. Nedonosne terjatve so konec leta predstavljale 11,9 odstotka vseh terjatev bančnega sistema.

Banke so v letu 2014 oblikovale za okoli 600 milijonov evrov dodatnih rezervacij in oslabitev oz. najmanj po letu 2009.

Proračunski primanjkljaj se krči
Javnofinančni primanjkljaj se je lani znižal za 299 milijonov evrov, na 1,259 milijarde evrov, kar predstavlja 3,4 odstotka BDP-ja. Javnofinančni prihodki so se zvišali za 5,2 odstotka oz. 764 milijonov evrov, več kot polovica povišanja pa izhaja iz višjih davčnih prihodkov. Največ svežega denarja so navrgli davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost in dohodnina.

Višja so bila tudi vplačila prispevkov za socialno varnost in prilivi iz proračuna EU-ja. Za 2,9-odstotno povišanje javnofinančnih odhodkov pa so poskrbeli predvsem višji izdatki za investicije in plačila obresti, nekoliko višji so bili tudi izdatki za pokojnine.