Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ob podatkih o 2,6-odstotni rasti bruto domačega proizvoda pojasnjujejo, da ključni dejavnik okrevanja še naprej ostaja izvoz, prvič po začetku krize pa se je povečala tudi domača poraba. Ob okrevanju razmer na trgu dela se je po dveh letih občutnih padcev povečala tudi poraba gospodinjstev.

Visoko rast so imele tudi gradbene investicije, ki so tako pomembno prispevale h gospodarskemu okrevanju, na Umarju pa znova poudarjajo, da je bila ta v veliki meri spodbujena s pospešenim črpanjem evropskih sredstev.

V medletni primerjavi je bila Slovenija z 2,4-odstotno krepitvijo BDP-ja v skupini držav članic Evropske unije z najvišjo rastjo. Zaostanek za ravnjo BDP-ja iz predkriznega leta 2008 se tako zmanjšuje, še vedno pa Slovenija po ugotovitvah Umarja ostaja v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo.

Na uradu tudi letos pričakujejo nadaljnje okrevanje gospodarstva, zadnji gospodarski kazalci pa ta pričakovanja potrjujejo.

GZS: To naj ne vodi v več izdatkov
V Gospodarski zbornici Slovenije so rast BDP-ja lani pričakovali, predvsem zaradi povečanega izvoza, a ob tem opozarjajo, da pozitivne številke ne smejo pomeniti vzvoda za povečanje javnofinančnih izdatkov, temveč ukrepe strukturnih reform in povečanja konkurenčnosti.

"Sektor investicij se od zadnjega kvartala 2014 dalje ohlaja. Na to kažejo tudi kratkoročni kazalci, saj je bila vrednost opravljenih gradbenih del decembra 2014 zmanjšana že šesti mesec zapored," so opozorili.

Ponovili so, da je bila 2,6-odstotna lanska gospodarska rast posledica investicij, financiranih z evropskimi sredstvi iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013. Svežih virov iz nove perspektive v 2015 še ne bo, tudi v letu 2016 bodo še zelo omejeni.

Zato rast BDP-ja po njihovem mnenju ne sme pomeniti vzvoda za povečanje javnofinančnih izdatkov - socialnih izdatkov, usklajevanja pokojnin, sprostitve zaposlitev in rasti stroškov dela v javnem sektorju. Ključnega pomena so po besedah izvršne direktorice GZS-ja za zakonodajo in politike Alenke Avberšek še vedno reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter trga dela, reforma javne uprave, jasna opredelitev strateških ciljev in prioritet razvoja ter pametna privatizacija.

"To so vzvodi za privlačnejše poslovno okolje, brez katerih vzdržne gospodarske rasti in javnofinančne konsolidacije ni mogoče pričakovati," je dodala.

Mali podjetniki rasti še ne občutijo
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije tudi niso preveč optimistično razpoloženi, saj pravijo, da se "malo gospodarstvo se še vedno sooča s pomanjkanjem dela, nezadostnim kreditiranjem, plačilno nedisciplino in nelojalno konkurenco."

Predsednik OZS-ja Branko Meh je ob tem še ponovil, da male obrtnike in podjetnike še vedno tarejo visoke obremenitve stroškov dela. "Težko dobimo bančna posojila za nove investicije, ovirajo nas številni administrativni postopki, slaba je tudi plačilna disciplina," je nanizal.

Koalicija si želi vzdrževanja rasti
Na rast BDP-ja se pozitivno odzivajo tudi politične stranke. V SMC-ju upajo, da jim bo rast uspelo še utrditi, vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer pa je ob tem spomnila na dogovor, da se bodo v koaliciji v takšnem primeru ponovno pogovorili o tem, kako optimizirati delovanje na način, da bodo javnofinančne razmere v državi ostale stabilne.

Vodje poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je podatke o rasti označil za dober obet za razvoj gospodarstva v Sloveniji. Vlada mora po njegovih besedah delovati na način, da se rast stabilizira in ohrani, v SD-ju pa se bodo zavzemali za to, da bodo imeli največ od te gospodarske rasti državljani.

Tudi v DeSUS-u so zadovoljni, saj se bodo tako lahko sprostile blokade na usklajevanje pokojnin in drugih socialnih prejemkov, ta rast pa pomeni tudi prosperiteto v gospodarstvu, je dejal vodja njihove poslanske skupine Uroš Prikl. Kot je spomnil, so tudi v koalicijsko pogodbo zapisali, da se bodo pokojnine uskladile, če bo gospodarska rast višja od 2,5 odstotka.

Več je treba narediti za zmanjševanje odhodkov
Da bi vlada zdaj morala modro ukrepati glede povečanja odhodkov državnega proračuna na področju javnih financ, pa je izpostavil poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Če se bodo ti čezmerno povečali, bo to lahko vplivalo na padec gospodarske rasti v prihodnjih obdobjih.

Medtem pa so v NSi-ju poudarili, da je Slovenija 2,6-odstotno gospodarsko rast dosegla zlasti zaradi izvoznega gospodarstva, saj vlada ni sprejela niti enega ukrepa za razbremenitev podjetniškega okolja. Za nadaljevanje vzdržne gospodarske rasti pa je treba nadaljevati prodajo državnega premoženja in sprejeti strukturne reforme v gospodarstvu, menijo.