"Je že prav, kar počnemo," je ob vložitvi sindikalnega predloga sprememb zakona o minimalni plači, ki predvideva izplačilo dodatkov za nočno in praznično delo, povedal sindikalist Dušan Semolič. Predlogu že nasprotujejo delodajalci.

Predstavniki sindikalnih central so državnemu zboru podali pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači, ki so jo podkrepili z več tisoč neformalnimi podpisi podpore. Predlog predvideva spremembo definicije minimalne plače tako, da bi bili delodajalci dolžni dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo plačevati posebej.

Sindikati že nekaj časa opozarjajo, da zdaj vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, kdaj, kje in v kakšnih pogojih delajo, kar je po njihovih navedbah krivično in vzbuja hudo nezadovoljstvo. Delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, je sicer v Sloveniji okoli 40 tisoč, nekateri med njimi pa opravljajo tudi nočno ali nedeljsko ali praznično delo, a je plačilo že všteto v del minimalne plače.

Na predlog so se že ostro odzvali delodajalci, ki menijo, da so stroški dela že zdaj previsoki. Posledic se boji tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki svari pred odlivom delovnih mest. Semolič na drugi strani pravi, da bi se omenjenim delavcem plače povečale zgolj za en evro. Učinki pa so po mnenju sindikatov minimalni, saj so izračunali, da bi v javnem sektorju za izplačila potrebovali na leto dodatnih 60.000 evrov v proračunu. "Ne posegamo v pravila, ki bi avtomatično povišala minimalno plačo. Ne gre za dvig vseh minimalnih plač, temveč za izjemno majhno število ljudi, ki te pravice nimajo. Gre za ljudi, ki delajo najtežja in najgrša dela, kot so bolničarke, varnostniki, snažilke ..." je predajo podpisov za zakonsko pobudo pojasnjeval predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

"Takšnim delodajalcem ni pomoči," je o očitkih delodajalcev, da si ne morejo privoščiti izplačila dodatkov, dejal Semolič, ki je tudi komentiral izjave finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je pred dnevi dejal, da bi usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev zamrznil še vsaj za tri leta oz. "dokler ne spravimo zaposlenosti na normalno raven".

"Preseneča me agresivnost ministra za finance pri tej temi. Pričakovali bi več socialnega čuta," je dejal. Sindikate zdaj čaka prepričevanje parlamentarnih strank, da podprejo njihov zakonski predlog. "Še vedno upam, da v tej državi nimamo zgolj ministra za finance. Drugače ne potrebujemo ne parlamenta ne strank, temveč le človeka, ki bo diktiral vse od a do ž," je še poudaril Semolič.