Med najnižje plačanimi so bili februarja gostinci s 1.042 evri povprečne bruto plače, zaposleni v energetiki pa so bili rekorderji s še enkrat višjo povprečno bruto plačo – 2.150 evri. Minimalna plača v Sloveniji znaša 790 evrov bruto.

"Največja težava je razkorak med plačami: na eni strani v nebo vpijoči prejemki, recimo 10 tisoč evrov in več, na drugi strani pa minimalna plača za tistega, ki trdo dela osem ur na dan, včasih tudi v težkih razmerah," pravi Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti.

Dobri in uspešni šefi si zaslužijo več
"V zasebnem sektorju je lahko razmerje med najnižjo in najvišjo plačo tudi 1 : 10 ali 1 : 15, če seveda družba dobro posluje," pa delodajalski vidik razlaga Martin Mlakar, direktor kadrovsko-pravnega sektorja pri Pošti Slovenije.

Tudi Zdravko Sančanin, direktor kadrovskega in pravnega področja v Skupini Žito, meni, da je sposoben in uspešen direktor ključ do dobrega poslovanja družbe in zato visoke plače uprave ne bi smele biti težava. "Če je direktor uspešen, ni uspešen samo zase in za družbo, ampak tudi svojim sodelavcem ustvarja boljše razmere, ustvarja večjo varnost njihovih delovnih mest."

Problem št. 1 trga dela v Sloveniji
Sindikati opozarjajo, da so pravice delavcev velikokrat kršene, za svoje delo dobijo nizko plačilo, vedno večja težava je tudi delo preko espejev in raznih pogodb, kajti redna plača niti približno ni več samoumevna pravica.

"Pogodbeno delo mladim ne zagotavlja socialne varnosti, nimajo možnosti najetja posojil, delo je še edino, kar imajo, oklepajo se ga že samo zato, da niso brezposleni," pravi Karmen Leban iz Sindikata gostinstva in turizma. Dodaja, da bi plače morale biti take, da bi tudi čistilke živele od svojega dela, ne pa od socialnih podpor. V plačno urejenem podjetju bi po njenem direktor prejemal petkratno vrednost povprečne plače zaposlenih.

Ivan Malešič, direktor splošnega sektorja pri Elesu, vidi največji problem trga dela v njegovi premajhni fleksibilnosti, saj obstaja zelo malo možnosti prilagajanja podjetniškega sektorja stalno spreminjajočim se razmeram na trgu.

Sančanin pa ugotavlja, da delavce k še boljšemu delu spodbujajo sistemi nagrajevanja, zato je variabilni del pri plači nujen, saj tako boljši dobijo več. Težavo vidi drugje: "Manjka nam prodornosti, inovativnosti, sproščenega pristopa, preveč smo zategnjeni, v določenih razmerah prenormirani, podjetniškemu duhu ne pustimo, da malo bolj svobodno zadiha."

Tjaša Potisk, Tarča