Bo šla vlada do konca kljub izjavam, da spoštujejo neodvisnost institucije, in kljub možnosti, da bi Evropska komisija zoper Slovenijo lahko celo sprožila tožbo pred Evropskim sodiščem? So višji računi za omrežnine za določena podjetja, lastnike sončnih elektrarn in splošna jeza ljudi zaradi višjih računov v zimski sezoni lahko opravičilo za obračun z neodvisnim državnim organom?

V nocojšnji Tarči so govorili o spornih omrežninah in o sporu med vlado ter Agencijo za energijo. V studiu so bili član sveta Agencije za energijo Janez Kopač, pravnik Rajko Pirnat in predstavniki politike: Nataša Sukič (Levica), Miroslav Gregorič (Gibanje Svoboda), Jernej Vrtovec (NSi) in Damijan Bezjak Zrim (SD). Nekateri povabljeni pa niso prišli.

Je NPU postal politično instrumentaliziran?

Sorodna novica Bratina o Golobovem pozivu k odstopu: Nedostojno je, da premier posega v položaj regulatorja

Predsednik vlade Robert Golob se je pred koncem novembra še zavedal svojih oblastnih omejitev. "Vlada ne more ukrepati, zato ker je to v domeni agencije, ki je po zakonu popolnoma neodvisna," je izjavil 21. novembra. A tik pred božičem, 23. decembra, je snel rokavice: "Pozivamo tudi svet agencije, da zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti odstopi s svoje funkcije."

Sorodna novica Po Brezniku iz sveta Agencije za energijo odstopil še Šterpin

Dva člana sta v nekaj dneh po pozivu vlade odstopila. Prvi je odstopil Mitja Breznik, sicer član poslovodstva državnega inženirja DRI, kjer na mesec zasluži kar približno 10 tisočakov bruto. Dejstvo je: vlada, ki prek SDH-ja obvladuje DRI, bi mu lahko to dobro plačano službo odvzela, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš. Nekaj dni za Breznikom je položaj v svetu zapustil še Sandi Šterpin, zavarovalničar, ki sicer deluje v zasebnem sektorju.

Sorodna novica Kopač: Sistem je ugodnejši za 92 odstotkov gospodinjstev, za osem odstotkov pač ne

Tarča je povprašala ministrstvo za okolje, ali je bilo pred odstopom v stiku s sicer neodvisnima svetnikoma, ki sta odstopila. Ministrstvo je odgovorilo, da je bilo v stiku z enim od njiju. "Oba sta bila sicer imenovana na predlog vlade, zato stikov ne zanikamo," so sporočili. Breznik in Šterpin se na poizvedbe po elektronski pošti in telefonu nista odzvala.

V svetu pa kljub pozivom premierja še naprej vztrajajo Borut Bratina, Janez Kopač in predsednik sveta Franc Žlahtič. Zadnja dva sta v svet agencije prišla prav v času te vlade.

Žlahtič še naprej verjame, da je nov sistem strokovno utemeljen in pravičen. Vlada – v kateri so ključni ljudje prav iz energetike – je ves čas vedela, kakšen sistem se pripravlja, zatrjuje. "Vsekakor, absolutno so bili obveščeni. Nekateri ne samo obveščeni. Tudi sodelovali so v tem procesu, tako da me ta nenadni preobrat preseneča," je izjavil.

Žlahtič je prejšnji teden dobil klic in sporočilo preiskovalke Nacionalnega preiskovalnega urada. Razlog: več kot 10 let stara zadeva Teš 6. Žlahtič je bil v času odločanja za investicijo v Teš član nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne. Je to naključje? "Res je, dobil sem poziv. Najprej telefonski poziv, pa SMS, potem pozneje tudi pismo NPU-ja; na zaslišanje, pogovor. Vsekakor sem bil izjemno presenečen in v takem stanju, kot si, dejansko razmišljaš, da to ni naključje."

Preiskovanje projekta Teš 6 seveda ni sporno. A vsaj zanimiva je časovna umeščenost. Kriminalisti so Žlahtiču potrkali na vrata prav sredi omrežninske vojne, v kateri je Žlahtič osrednja ovira za vladne načrte.

Tarča je poklicala tudi nekatere druge osebe, ki so z aktualnim predsednikom sveta agencije v času snovanja Teša zavzemale podobne vloge. Franca Križaniča, ki je z Žlahtičem sodeloval v eni od strokovnih skupin za Teš 6, je NPU nazadnje obiskal pred kakšnima dvema letoma. Mojce Kert, danes članice Gibanja Svoboda, ki je z Žlahtičem sedela v nadzornem svetu HSE-ja, pa preiskovalci sploh niso kontaktirali.

Sorodna novica Ali Vesna Vuković komandira tudi na NPU-ju?

Sorodna novica Bobnar: Golob je zahteval nedopustna ravnanja. Lindav: Pričakujem tudi zaslišanje Milovića.

Bi lahko bila elitna kriminalistična enota države resnično politično instrumentalizirana?

Namigovanja na to že obstajajo. Nekdanja Golobova notranja ministrica Tatjana Bobnar je pred preiskovalno komisijo kot eno od problematičnih praks poudarila prav neposredno komunikacijo med predsednikom vlade in direktorjem NPU-ja Darkom Muženičem. Nekdanji direktor policije Boštjan Lindav je trdil, da mu je Golob po izvolitvi jasno izrazil zahtevo, da se na čelo NPU-ja vrne Darko Muženič. In še: prostore NPU-ja je leta 2023 obiskala nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda in desna roka Roberta Goloba Vesna Vuković. Po plazu novinarskih vprašanj je policija odgovorila, da je Vuković na NPU prišla osebno podat ovadbo.

Za zdaj še predsednik sveta agencije Franc Žlahtič pravi, da je bil že aprila lani deležen nespodobnih političnih pobud. 15. aprila lani je prejel klic sekretarke ministrstva za okolje Tine Seršen, v katerem je prosila za zamik uveljavitve novega sistema obračunavanja omrežnine. Kot razlog je po Žlahtičevih besedah navedla bližajoče se Evropske volitve – torej popolnoma politični in ne strokovni razlog. Klica Žlahtiču Seršen ne zanika, pravi pa, da je bila narobe razumljena. V tem času je Žlahtič od ministra Bojana Kumra prejel tudi vabilo na neformalni sestanek, ki pa ga je, kot je razbrati iz zapisnika sveta agencije, zaradi občutljivosti svoje funkcije zavrnil.

Žlahtič trdi, da je na njegovo zasebno elektronsko pošto sporočila pošiljal tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in podpredsednik uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka. "Da, tudi on mi je pisal na moj privatni naslov. Ne vem, kako ga je dobil. Ampak sem ga opozoril, da ima agencija strog protokol komuniciranja," je povedal Žlahtič.

Energetski zakon je sicer zelo jasen. Agencija za energijo je neodvisen regulatorni organ, pogoji za razrešitev članov sveta agencije pa so zelo strogi. Državni zbor lahko na predlog vlade svetnika razreši le, če ta huje krši energetski ali drug področni zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije. Vlada bi morala v predlogu za razrešitev natančno opredeliti hujše kršitve zakona ali kakšnega predpisa. A zdi se, da je imela vlada s tem težave.

Tarča je želela izvedeti, kakšno argumentacijo bo vlada zapisala v predlog za razrešitev in kdo predlog pripravlja. Sporočili so le, da vladno gradivo pripravljajo na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Napovedali so, da bodo podrobnosti na voljo v vladnem gradivu. Svoje pravno mnenje so naročili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer prav tako trdijo, da bi lahko bil akt o omrežnini ustavno sporen. A podrobnosti nam niso želeli razkriti.

Generalna direktorica Vesna Nahtigal ni želela razkriti, katera odvetniška pisarna pripravlja to pravno mnenje. "Lahko pa povem, da so podjetja financirala študijo prav zaradi tega, da imajo v rokah instrument, s katerim, če se drugače ne bo dalo, lahko delujejo naprej. Ne smem pa ... ker potem jim vzamemo 'municijo'," je odgovorila Nahtigal.

Sorodna novica Kopač: Sistem je ugodnejši za 92 odstotkov gospodinjstev, za osem odstotkov pač ne

Sorodna novica Vlada bo predlagala razrešitev svetnikov agencije. Nov sistem bi omilila z interventnim zakonom.

Medtem ko se je stopnjeval pritisk na agencijo, pa njeni nasprotniki niso predstavili konkretnih razlogov za razrešitev svetnikov. In kljub temu so nekateri ministri podajali tudi takšne izjave, kot je tale, ki jo je 9. januarja izrekel minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: "Vlada bo vsekakor državnemu zboru predlagala razrešitev svetnikov, ki niso samostojno odstopili."

Zaradi takšnih pozivov se je na vlado usul plaz kritik. Z javnim pismom je pred tednom dni vlado okrcalo šest vplivnih nevladnih organizacij. "Ni narobe, če se z agencijo danes ne strinja. Narobe in nesprejemljivo pa je, da vlada po tem, ko s svojimi zapoznelimi predlogi ni uspela, neodvisni instituciji grozi in postavlja ultimate," so skupaj zapisali CNVOS, Pravna mreža za varstvo demokracije, Umanotera, Greenpeace Slovenija, Pekarna Magdalenske mreže Maribor in društvo Focus.

Sorodna novica Evropska komisija ministrstvo opozarja, da je Agencija za energijo neodvisen organ

Ta teden pa je prišlo še zelo jasno sporočilo iz Bruslja: predstavnica Evropske komisije je izrazila zaskrbljenost zaradi čistk v svetu neodvisnega regulatorja. Spomnila je, da je Evropska komisija zaradi podobnih težav na Sodišču Evropske unije pred leti že tožila Nemčijo, precej vplivnejšo evropsko državo od Slovenije, ki je postopek pred sodiščem na koncu tudi izgubila.

Da je ravnanje slovenske vlade skrb vzbujajoče, meni tudi predsednica odbora evropskih regulatorjev pri ACER-ju, Italijanka Clara Poletti. "Ja, skrbi me. Skrbi me politični pritisk na državne regulatorje. Skrbi me tudi izjava vlade o morebitni razrešitvi svetnikov, ki še niso odstopili."

Tomaž Klipšteter, novinar časopisa Dnevnik, pravi, da je zakonodaja na tem področju "zelo enostavna, skorajda osnovnošolsko napisana, da ti je jasno, kaj vlada sme in česa ne".

"To je tudi vprašanje pravne države. Kajti imamo slovensko, se pravi nacionalno zakonodajo, in evropsko zakonodajo, ki jo je treba spoštovati, ta je zelo jasna. Agencija je neodvisen organ," pa je komentirala nekdanja predsednica sveta Agencije za energijo Romana Jordan.

"V Slovenijo smo tudi zaradi spoštovanja neodvisnih institucij vrnili normalno življenje." Tako se rada pohvali največja vladna stranka Gibanje Svoboda, ki pravi, da sta demokratičnost in spoštovanje neodvisnosti institucij glavna razlika med to in vlado Janeza Janše. A številni opažajo tudi podobnosti. Janševa vlada je iz Bruslja dobivala opozorila zaradi pritiskov na RTV in STA. Golobova vlada si je to zdaj prislužila s pritiski na neodvisno agencijo.

Sorodna novica Vlada ni predlagala razrešitve treh svetnikov Agencije za energijo, ta odločitev pozdravlja

"Pri vladi pod vodstvom Janeza Janše so bili takšni ukrepi, bom rekel, takšni napadi predvidljivi. To je bilo jasno, kakšni so bili interesi tedanje vlade. Pri teh napadih vlade Roberta Goloba na Agencijo za energijo pa je popolnoma stihijsko. Nima ne repa ne glave. Ne od začetka ne do te zadnje faze. Tudi poteze, ki so jih vlekli, so jih vlekli na tak način, da so z njimi spotikali samega sebe," je komentiral novinar Klipšteter.

Danes (četrtek) pa se je zgodil še en preobrat v omrežninski sagi. Po vehementnih vladnih napovedih, da bo ta teden sprožila postopek za razrešitev preostalih svetnikov agencije, je pismo iz Bruslja očitno prineslo streznitev. Predlog za razrešitev svetnikov na tokratni seji vlade, ki je bila po naših informacijah precej burna, namreč ni bil sprejet.

Višji računi, višji tlak

Zaradi visokih računov, ki jih je zvišalo obračunavanje omrežnin po novem, se razburjajo številni, v prispevku navaja Klemen Košak.

Eden izmed njih je predsednik združenja lastnikov samooskrbnih elektrarn Primož Kelemina, ki si namerava v kraju Kladje nad Blanco v Posavju zgraditi hišo. Trenutno na parceli živi v mobilni hišici, postavil je že sončno elektrarno, teraso in bazen, ki ga zaradi sončne elektrarne tudi pozimi ogreva brezplačno. Z novim sistemom omrežnine ni zadovoljen. S premierjem Robertom Golobom se strinja, da bi bilo treba vrniti starega: "Prišel sem z 12 evrov na dobrih 60 evrov, kar pomeni razlike 48 evrov, krat štiri mesece. Poleti bo kakšen evro manj, zato rečem nekje 150 evrov."

Za 150 evrov višji letni stroški omrežnine pomenijo, da se bo strošek investicije povrnil leto dni pozneje. Namesto sedem naj bi jo odplačeval osem let, pojasnjuje Kelemina in dodaja: "Če so nas že k temu spodbujali, po mojem mnenju ni pravično, da nas kaznujejo. Najbolj so obremenjeni tisti, ki imajo elektrarne, toplotne črpalke in avtomobile, ki so šli v poln koncept zelenega prehoda. Tisti imajo zdaj največji strošek."

To so tudi ključni odločevalci na ministrstvu za energijo. Minister Bojan Kumer, državna sekretarka Tina Seršen in direktor direktorata za energijo Hinko Šolinc. Vsi imajo sončno elektrarno in toplotno črpalko. Kumer in Šolinc vozita hibridni vozili, Tina Seršen pa popolnoma električno vozilo. Z ministrstva za energijo so nam za ministra in državno sekretarko odgovorili, da so spremembe na računih njunih gospodinjstev večje, kot sta pričakovala, in da se je amortizacijska doba njunih elektrarn podaljšala za nekaj let.

"Omrežninska metodologija, takšna, kot je danes, ima karakter kaznovalne narave. Predvsem za vse tiste odjemalce, za katere se je država več let trudila in nagovarjala za vlaganje lastnih denarnih sredstev v čiste tehnologije, zato je popolnoma v nasprotju z vrednotami trajnostnega razvoja in predvsem družbene odgovornosti," je dejal Kumer.

Nobenega dvoma ni, da se je prav nekaterim lastnikom sončnih elektrarn strošek omrežnine precej povečal. In sicer tistim, ki imajo tudi več porabnikov elektrike: ogrevanje na elektriko, električni avtomobil, morda tudi savno, bazen in ogrevan dovoz. Vprašanje je, ali je to pravično. "Po novem sistemu naj bi 92 odstotkov gospodinjstev plačevalo manj. Če nekdo plačuje manj, bo nekdo drug moral plačevati več. Mi smo tudi med tistimi, ki bodo plačevali več. Recimo, jaz lahko rečem, nam se je omrežnina dvignila za štirikrat. Ampak govorim pa o 25 evrih. In zdaj presodite, kakšen velikanski problem je to," pa opozarja Janez Zalaznik.

Zalazniku, ki je sončno elektrarno postavil lani, so se za 25 evrov na mesec dvignile zimske položnice. Ker se bodo poleti znižale, bo skupno na leto plačal 50 evrov več. Zalaznik je tudi namestnik odgovornega urednika spletne strani Žurnal24. V zadnjem času je večkrat pisal o omrežnini. "Kar mene moti, je tarnanje lastnikov sončnih elektrarn, češ da so zdaj diskriminirani, kar je pa v resnici laž. Lastniki sončnih elektrarn nismo samooskrbni, to je prvo dejstvo. Kadar ni sonca, elektriko jemljemo iz omrežja, tako kot vsi preostali. In tako kot vsi preostali bomo tudi lastniki sončnih elektrarn po novem plačevali omrežnino glede na to, koliko obremenimo omrežje takrat, ko imamo najvišjo porabo," opozarja.

Ne samo država, tudi podjetja, kot je GEN-i, ki ga je dolgo vodil zdajšnji predsednik vlade, so ljudi prepričevala, naj investirajo v sončne elektrarne in hkrati v porabnike elektrike, kot so toplotne črpalke in električna vozila. Z novim sistemom v Gen-i-ju, ki ga zdaj vodi mož generalne sekretarke vlade Maks Helbl, niso zadovoljni. Očitno za njih predstavlja poslovni izziv, kažeta tako dopis, ki so ga poslali agenciji, kot obsežna oglaševalska akcija. V zadnjih mesecih se niti na ulici niti v spletnih medijih ni mogoče izogniti njihovim oglasom, s katerimi zagotavljajo, da se investicija v sončno elektrarno še vedno izplača.

Nov sistem je začel veljati oktobra. Koalicija ga je kmalu začela napadati in z ukrepi zmanjševati njegove učinke. "Zagotovo, če bi ta vlada sprejela ukrep, katerega rezultat bo, da bo nekdo lahko rekel, cene elektrike so nižje, potem bo to zagotovo blagodejno vplivalo na podporo teh strank," je novembra, v času, ko je vlada začela boj proti novemu sistemu omrežnin, komentiral direktor javnomnenjske agencije Valicon Andraž Zorko.

Je to povedal tudi Golobu? Ne, nam je ta teden zatrdil Zorko. Je pa potrdil, da dela za Golobovo stranko. Srečala sta se večkrat, nazadnje konec novembra, je dejal. V Svobodi o sodelovanju niso želeli razkriti ničesar. Zorko sicer dela tudi za Gen-i, zanj je opravil raziskave o tem, kako pomembe so ljudem cene elektrike.

"Če je kdo pričakoval, da bomo dovolili, da bi se računi za ljudi povečali za 30 odstotkov, se moti," je sredi novembra dejal Golob.

Ne samo predsednik vlade, tudi drugi predstavniki koalicije nastopajo populistično. A kako bi si lahko nekdo dvignil javnomnenjsko podporo z bojem proti sistemu, ki veliki večini ljudi znižuje stroške? "Prišlo je do spremembe, kdo bo koliko plačal. Vsi tisti, ki zdaj plačujejo več, so seveda se razburili. Problem pa je, da ta sistem omrežnine ima zimsko sezono, kar pomeni, da v resnici 4 mesece na leto vsi plačujemo več. Zato so razburjeni tudi tisti, ki bodo v celem letu plačevali manj omrežnine, kot so je prej, ampak imajo zdaj štiri višje položnice."

Direktor Elesa Aleksander Mervar, ki nov sistem podpira, je na primer direktorici Agencije za energijo Duški Godina svetoval, naj nov sistem raje uvede na začetku poletne sezone, ko bodo zneski omrežnin za veliko večino ljudi precej nižji. "Jaz sem ji tudi predlagal, neuradno, ne začnimo 1. 10, ker bomo takoj naslednji mesec deležni zimske sezone, visoke sezone. Začnimo s 1. 3. 2025. Vendar ona ima pravico, da odloči, kot odloči. Je pa res tudi vprašanje čustvene inteligence posameznika, ali si se sposoben prilagoditi, kakšen predlog sprejeti. To je edino mogoče, kar bi lahko bilo drugače, pa mogoče sploh ne bi danes tega, kar imamo, imeli," je povedal Mervar.

Kaj je to - če uporabimo Mervarjeve besede -, kar imamo danes? Vlada se bori proti sistemu, ki naj bi bil za večino ljudi boljši. Če bo uspešna, pa bo eni skupini to koristilo še bolj kot lastnikom velikih sončnih elektrarn. "Prišli smo tudi do podjetja, ki se mu je povečal strošek cene za skoraj 600 odstotkov ali pa tudi za primer, ko imamo za 986 odstotkov povišanja," razlaga Vesna Nahtigal iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Katera so ta podjetja, na gospodarski zbornici ne želijo povedati. Zagotovo pa se je omrežnina zelo dvignila nekaterim velikim proizvodnim podjetjem, ki so bila v prejšnjem sistemu privilegirana. Na primer jeklarnam. Pri njih so prej porabo merili redko in točno so vedela, kdaj. Zato so takrat proizvodnjo za kratek čas zmanjšala in si tako znižala omrežnino.

Podjetje SIJ je na primer prej plačalo dobrih 80.000 evrov na mesec, že takoj po uvedbi novega sistema pa skoraj 230.000. A za takšno podjetje je to zelo majhen delež celotnih stroškov. Tam si je poslovodstvo v letu 2023 izplačalo 11 milijonov evrov, leto prej pa 25 milijonov evrov. In član poslovodstva – glavni podpredsednik – je Tibor Šimonka, ki je tudi predsednik gospodarske zbornice. Tam zdaj zavračajo argumente agencije za energijo, da je nov sistem bolj pravičen. "Če bi bilo to vse v redu, ne bi bilo treba zajamčiti cene s strani vlade v oktobru, da nismo dobili mi kot gospodinjstva višje položnice. Slišite pa sami, koliko odjamalcev je dobilo višje cene," opozarja Vesna Nahtigal.

Bi lahko rekli, da je sreča za gospodarstvo, da je bil nov sistem uveden z zimsko sezono, ker s bi s poletno vsi dobili nižje položnice - vsaj gospodinjstva? "Ne vem, če … /.../ Mogoče gospodinjstva, ja. Ampak jaz mislim, da ni bila sreča. Če bi bila sreča, bi prisluhnili različnim strokovnim mnenjem, ki smo jih dajali pravočasno," pravi Nahtigal.

Agencija se s temi mnenji ni strinjala, se pa zdaj z njimi strinja vlada. Enako kot gospodarska zbornica namreč trdi, da je nov sistem nezakonit, neustaven in v nasprotju z evropskimi pravili.

Najprej je vlada znižala cene električne energije za gospodinjstva. To naj bi proračun stalo 23 milijonov evrov. A ta ukrep ni zajel lastnikov sončnih elektrarn, ki za elektriko ne plačajo nič, in velikih podjetij. Tako zdaj v koaliciji pripravljajo ukinitev ali znižanje omrežnine v najdražjem časovnem bloku. Po ocenah agencije za energijo bo to stalo še več: do 43 milijonov evrov.